Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Finančna asistenca pri izdajanju hibridnih finančnih instrumentov po ZBan-1

Saša Prelič, 1.8.2014

Banke in hranilnice

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2014Banka je sklenila dogovor, ki se nanaša na njene obveznice, s katerim se je nasprotni pogodbeni stranki zavezala, da bo za obveznice, katerih imetnik je ta nasprotna stranka, našla kupca teh obveznic, če bi jih nasprotna stranka želela prodati, in sicer da bo našla kupca v določenem roku od takrat, ko bo prejela ustrezno obvestilo nasprotne stranke. Prav tako se je banka v tem dogovoru zavezala, da bo sama kupila obveznice, katerih imetnik je nasprotna stranka, če v tem roku ne bi našla drugega kupca. Po stališču Banke Slovenije je opisani dogovor jamstvo banke za odkup finančnega instrumenta (katerega izdajatelj je banka), ki je v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 43. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Vinkulacija delnic

Avtor ni naveden, 1.8.2014

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2014Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Prva raven je zakonska raven. V zakonu je tako na splošno urejeno, kateri razlogi se štejejo med utemeljene razloge za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic (drugi odstavek 237. člena ZGD-1). Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan oziroma da se statut na zakonske razloge le sklicuje. Statut mora biti konkretnejši od zakona, v njem morajo biti jasno določeni razlogi, ki so lahko podlaga za odklonitev izdaje dovoljenja za prenos delnic. V teoriji je enotno stališče, da morajo biti razlogi za odklonitev dovoljenja v statutu konkretizirani ob upoštevanju okoliščin, ki so značilne za posamezno delniško družbo. Pri določitvi pogojev je tako treba upoštevati cilje posamezne družbe, njeno dejavnost in krog njenih delničarjev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine

Damjan Možina, 1.8.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 5/2014Prispevek predstavlja institut vračanja daril, do katerega pride zaradi prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Gre za darila, ki sta si jih dala zakonca, pa tudi darila, ki so jih zakoncema dale tretje osebe, praviloma bližnji sorodniki. Avtor se ne strinja s prevladujočim stališčem v sodni praksi, po katerem razveza pomeni odpad kavze, ki avtomatično povzroči ničnost darilne pogodbe, njena posledica pa so vrnitveni zahtevki na podlagi neupravičene obogatitve. Navaja argumente za to, da mora biti odločitev za prenehanje pogodbe v rokah stranke. Izmed dveh možnosti uveljavitve oblikovalne pravice, to sta sodna razveza pogodbe ter izvensodni preklic, je boljša druga možnost, saj omogoča izvensodno rešitev. V vseh primerih daril, ki si jih dajejo zakonci, partnerji oziroma jih tem dajejo sorodniki, je mogoče šteti, da je obdarjenec ob sklenitvi pogodbe vedel, da se darilo daje glede na zakonsko zvezo oziroma življenjsko skupnost. Pri darilnih pogodbah, pri katerih nagib ni zakonska zveza, pa se zahteva, da je bil obdarjenec s posebnimi pričakovanji darovalca seznanjen. Če se pričakovanja ne uresničijo, je mogoče zahtevati vrnitev darila (darilo z bremenom). Pri odplačnih pogodbah pa podobnemu namenu služi institut spremenjenih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Pravni vidiki razrešnice

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Podjetje in delo, 5/2014V praksi slovenskih družb se hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička skupščine odločajo tudi o (ne)podeljevanju razrešnice članom organov vodenja ali nadzora. Kljub doktrinarno jasnemu korporacijskemu institutu razrešnice pa prihaja v praksi na skupščinah do različnih primerov, ki niso vedno skladni z že znano "dobro" korporacijsko prakso in uveljavljeno domačo in tujo sodno prakso. Zato je namen prispevka predvsem opozoriti na jasna stališča v primerjalni teoriji in praksi. Želja avtorjev je, da bi se v prihodnje izognili nepotrebnemu povzročanju škode družbam in posameznim članom organov vodenja ali nadzora ter da bi se poenotila predvsem "dobra" praksa korporativnega upravljanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Problematika dodatnih pogojev ali zahtev prodajalca pri prodaji podjetja v državni lasti z vidika pravil o državnih pomočeh

Peter Grilc, 1.8.2014

PRORAČUN, Obligacije

Peter Grilc, Podjetje in delo, 5/2014Avtor obravnava trk postopka prodaje in problematike državnih pomoči. Državni prodajalec mora v postopku prodaje podjetij v delni ali celotni državni lasti v celoti upoštevati pravila EU o državnih pomočeh, sploh če se prodaja ne izvede s prvo prodajo ali s prodajo na borzi. Za prodajo zunaj organiziranega trga mora biti izpolnjena vrsta pogojev. Temeljno vodilo je, da ne gre za državno pomoč, če državni prodajalec ravna tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnal zasebni prodajalec, ki ga pri prodaji vodi interes maksimiranja prodajne cene. Neekonomske/necenovne zahteve državnega prodajalca so problematične z vidika presoje nedopustnih državnih pomoči, ker državni prodajalec v zameno zanje praviloma prejme nižjo kupnino. Pogoje se sicer praviloma postavlja vsem potencialnim ponudnikom, kar na prvi pogled zagotavlja neselektivnost in nediskriminatornost, sporno pa je, če bodoči kupec sprejme obveznost, naloženo s strani prodajalca. Če kupec sprejme zaveze, ki neposredno ali posredno ne vplivajo na kupnino, praviloma ne bo šlo za državno pomoč, kar pomeni, da vsi pogoji, s katerimi je pogojena privatizacijska transakcija, niso nujno državna pomoč. Praviloma ne bodo problematični pogoji, ki so utemeljeni na prizadevanju, ne pa na rezultatu kupca, in pogoji, ki jih vsebuje podvojena nacionalna zakonodaja, če je ta seveda v skladu z evropskim pravnim redom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Sklep skupščine pri zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom pridobljenih lastnih delnic

Janez Vončina, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 5/2014Avtor razpravlja o sklepu skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic kot temeljni korporacijskopravni podlagi za izvedbo umika pridobljenih lastnih delnic. Obravnava formalne predpostavke za sprejetje skupščinskega sklepa ter njegove obvezne sestavine, in sicer tako pri rednem kot pri poenostavljenem umiku. V zvezi s poenostavljenim umikom je posebna pozornost posvečena analizi materialnopravnih predpostavk iz tretjega odstavka 381. člena ZGD-1. Obravnavan je postopek registracije skupščinskega sklepa ter v tem okviru vprašanje, kakšen je obseg preizkusa registrskega sodišča, torej na katere predpostavke mora paziti sodišče pri odločanju o vpisu sklepa, kako mora ravnati registrsko sodišče v primeru ničnega in kako v primeru izpodbojnega sklepa ter kdaj pride v poštev prekinitev registrskega postopka. V sklepnem delu so obravnavane še pravne posledice razveljavitve sklepa ali ugotovitve njegove ničnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Dovoljeni popravki ponudb po ZJN-2E in ZJNVETPS-E

Vesna Kranjc, 1.8.2014

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2014V primerjavi s splošnimi pravili o sklepanju pogodb je za oddajo javnih naročil značilna formalnost, včasih celo togost, kar pa je v posameznih primerih posledica napačne razlage pravil o javnem naročanju. Avtorica poudarja, da cilji javnega naročanja ne zahtevajo vedno strogosti pri izpolnjevanju obveznosti ter da lahko pretiran formalizem ogrozi poglavitni cilj javnega naročanja, to je enakopravno obravnavo ponudnikov. Slovenska pravila javnega naročanja izrecno omogočajo, da ponudnik, ki je oddal pomanjkljivo ponudbo, to dopolni tudi po roku za oddajo ponudb, a le če so izpolnjeni posebni pogoji. Relevantna pravila o formalno nepopolni ponudbi in nepopolni ponudbi so bila spremenjena z novelo ZJN-2E in ZJNVETPS-E. V prispevku je prikazana novejša praksa Sodišča EU o dovoljenih popravkih, poleg tega so analizirana nova slovenska pravila o dovoljenih dopolnitvah in spremembah ponudb.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Pogodbe o prodaji blaga in pogodbe o opravljanju storitev z vidika mednarodne pristojnosti v pogodbenih zadevah

Tina Grum, 1.8.2014

Obligacije

Tina Grum, Podjetje in delo, 5/2014Avtorica se v prispevku ukvarja z uporabo pravil o mednarodni pristojnosti v pogodbenih zadevah. Zaradi vedno večjega evropskega trga in s tem večjega števila čezmejnih pravnih odnosov med fizičnimi in pravnimi osebami v EU je mogoče v prihodnje pričakovati, da se bo pred slovenskimi sodišči znašlo vedno več sporov z mednarodnim elementom. Sodišča bodo morala najprej ugotoviti, ali so pristojna odločati o sporu, pri čemer pa se bodo lahko srečala tudi z vprašanjem opredelitve spornega pravnega razmerja kot pogodbe o prodaji blaga ali pogodbe o opravljanju storitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Vsebina PID št.5/2014

Avtor ni naveden, 1.8.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2014stran 681 Peter Grilc Problematika dodatnih pogojev ali zahtev prodajalca pri prodaji podjetja v državni lasti z vidika pravil o državnih pomočeh The Issue of Additional Conditions or Requirements of the Seller in the Sale of a State Owned Company from the State Aid
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Izključitev manjšinskih delničarjev po prevzemu

Avtor ni naveden, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2014Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Odgovornost direktorjev in nadzornikov v Evropski uniji

Peter Podgorelec, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2014Avtor v članku analizira ugotovitve obsežne primerjalnopravne analize o dolžnostih in odgovornostih članov organov delniških družb v Evropski uniji, ki jo je po naročilu Evropske komisije izdelala London School of Economics. Na podlagi ugotovitev študije definira ključna vprašanja, ki so lahko v prihodnosti predmet reguliranja na ravni evropskega prava. Gre predvsem za vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov delničarjev in čezmejna vprašanja, povezana z dolžnostmi in odgovornostmi članov organov v fazi insolventnosti oziroma njene bližine. Po mnenju avtorja pa študija prinaša tudi nekatere ugotovitve, ki so lahko relevantne za morebitne reforme na ravni nacionalnega prava, neodvisno od razvoja v okviru Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov v postopkih zaradi insolventnosti

Renato Vrenčur, 1.8.2014

Civilni sodni postopki

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 5/2014Poslovna praksa zahteva uporabo različnih instrumentov zavarovanj obveznosti. S tem se okrepi upnikov položaj v primeru neplačevitosti dolžnika, še zlasti v primeru stečaja ali izvršbe. Izbira ustreznega zavarovanja je še toliko bolj pomembna v obdobju recesije, ko se gospodarski subjekti spopadajo s kronično nelikvidnostjo in insolventnostjo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Mediacija pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Janez Novak, 1.8.2014

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2014Članek obravnava postopek mediacije v treh primerih prenehanja delovnega razmerja: po sporazumu strank, po redni ali izredni odpovedi delodajalca in po izredni odpovedi delavca. Posebnosti sporov v teh zadevah so obsežen in strokovno zahteven tožbeni zahtevek (predmet spora), obsežnost in zahtevnost pravne podlage (prisilni predpisi, prepoved razpolaganja strank, ničnost, moralna načela) in pomen sodne prakse v teh zadevah. Najbolj zahtevna je mediacija v primerih, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec, predvsem takrat, ko delavec zahteva vrnitev v delovno razmerje ali reintegracijo. Posebej so obravnavane okoliščine, ki vplivajo na potek in uspeh mediacije, in nekatere posebnosti in zanimivosti, ki se nanašajo na mediacije v teh sporih. Dodana so nekatera vprašanja, povezana z mediacijo pred delovnimi sodišči, in predstavljeni nekateri statistični podatki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Analiza elementov insiderskega posla

Nataša Samec, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nataša Samec, Podjetje in delo, 5/2014Prepovedan insiderski posel povzroča škodo gospodarstvu, ker zmanjšuje zaupanje na organiziranem trgu. Problem ga je prepoznati, dokazati in posledično sankcionirati. V Sloveniji od osamosvojitve do danes v javno dostopnih bazah sodnih odločb ni zabeležena niti ena obsodilna sodba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije. Ureditev insiderskih poslov je dvotirna, ker poleg matičnega zakona (zakon o trgu finančnih instrumentov - ZTFI) tudi kazenski zakonik (KZ-1) sankcionira insiderski posel, vendar pa kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije opredeljuje drugače (ožje), kot je določena prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij v ZTFI. Vendar določbe 238. člena KZ-1 ni mogoče uporabiti brez določb ZTFI o insiderstvu, čeprav njena dispozicija ni blanketna. KZ-1 ne opredeljuje treh objektivnih znakov kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije - med drugim tudi ne osrednjega znaka: to je "notranja informacija" - in sploh pomanjkljivo normira insiderski posel. Prav elementi notranje informacije (natančnost, javnost, pomemben vpliv na ceno finančnih instrumentov) in vprašanje njene uporabe so pri ugotavljanju kršitev insiderskih poslov najbolj kompeksni in jim v tem prispevku posvečam osrednjo pozornost. Gre za analizo dejstev, ki jih morajo poznati: subjekt, na katerega se prepoved insiderstva nanaša, prekrškovni organ (ATVP), organ pregona, ki zbira dokaze in piše obtožni predlog (oziroma obtožnico), in sodnik, ko ugotavlja odločilna dejstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Pravna narava reprogramiranja kreditnih pogodb

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.8.2014

Banke in hranilnice

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Podjetje in delo, 5/2014Ključno vprašanje, ki se trenutno postavlja v praksi in tudi pri delu sodišč, je vprašanje pravne narave kreditnih pogodb, ki po vsebini pomenijo pokrivanje obveznosti iz obstoječih kreditnih pogodb (osnovnih kreditnih razmerij, refinanciranje kreditov); natančneje pa pomenijo spremembe starih kreditnih pogodb v delih, ki se nanašajo na izpolnitveni čas in zavarovanja obveznosti iz osnovnih kreditnih razmerij. Posvetili se bomo predvsem vprašanju, ali takšna sprememba pomeni novacijo, oziroma, ali sklenitev takšnih pogodb pomeni samostojne pravne posle ali le sporazum o stranskih določilih obstoječih kreditnih pogodb.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 5

Leto objave

< Vsi
2014(15)
> Avgust(15)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG HIJ K LM N OP QRS ŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov