Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vsebina PID št.5/2018

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018stran 705 Saša Prelič Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja Company Reconstruction by Transfer of Assets stran 721 Klemen Drnovšek Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

Klemen Drnovšek, 1.8.2018

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša številne novosti na različnih gospodarskih področjih. Kot ena izmed glavnih uporabnih vrednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov se omenja tudi možnost sklepanja avtomatično izvršljivih pogodb. Tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts) se sklepajo v obliki računalniške kode. Po oblikovanju računalniške kode (sklenitvi pametne pogodbe) vsebine pogodbenega razmerja ni več mogoče spremeniti. Ko se izpolnijo vnaprej določeni pogoji, se pametna pogodba avtomatično izpolni. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov naj bi jamčila izpolnitev, saj pametne pogodbe po njeni sklenitvi ni več mogoče preklicati ali zaustaviti. Zaradi posebnih značilnosti pametnih pogodb se postavljajo vprašanja o njihovi pravni veljavnosti in o morebitni potrebi po sprejetju novih pravil na področju pogodbenega prava. Avtor v prispevku najprej pojasni osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pojem pametne pogodbe, v nadaljevanju pa obravnava vprašanja glede pravnih vidikov sklepanja pametnih pogodb ter glede vpliva sklepanja pametnih pogodb na uporabo in razlago pravil pogodbenega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vpis omejitve zastopanja v sodni register

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi podzakonskega akta, s katerim je določena omejitev pooblastil zakonitega zastopnika javnega zavoda, v Uradnem listu ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učinka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 5

Leto objave

< Vsi
2018(13)
> Avgust(13)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJK LMNOP QR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov