Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

Sancin Vasilka, Turšič Domen, David Osojnik Maks, 1.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže. Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vsebina PID št.1/2020

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020stran 3 Boštjan Koritnik, Lojze Ude Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Curren
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2020(10)
> Februar(10)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJK LMNO P QR S ŠT U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov