Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Vsebina PID št.1/2017

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo

Jasna Hudej, 1.2.2017

Civilni sodni postopki

Jasna Hudej, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Po uvodni predstavitvi razvoja aktivne legitimacije za izbrisno tožbo sta v prispevku podrobneje obdelani dve širitvi aktivne legitimacije, ki ju je vpeljala sodna praksa. Najprej je obravnavano vprašanje, ali je sodna praksa utemeljeno razširila upravičenje za vložitev izbrisne tožbe tudi na originarne pridobitelje pravic, nato pa se prispevek osredotoči na dilemo, ali lahko izbrisno tožbo vložijo tudi upniki (imetniki terjatev, ki na dolžnikovi nepremičnini nimajo nobene /ne stvarne ne obligacijske/ pravice). V zaključnem delu prispevka so predstavljena še nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem izbrisnega upravičenja upniku v stečajnem postopku. Ključne besede: izbrisna tožba, materialno neveljavna vknjižba, aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, vknjiženi imetnik pravice, originarni pridobitelj, predkupni upravičenec, prvi pridobitelj v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino, imetnik terjatve (upnik), izbrisna tožba po ZFPPIPP Title: Entitlement to Bring a Claim for Removal from the Land Register Abstract: After the introductory presentation of the development of the entitlement to bring a claim for removal from the land register, the author examines two ways of extension of the entitlement that were established in case law. Firstly, the author considers the issue of whether the entitlement was justifiably extended to the original acquirers. Then the article focuses on the question, if the creditors (persons without any - neither property nor obligational - right on debtor''s land) are also entitled to bring a claim for removal from the land register. Finally, the article highlights some open issues regarding the creditor''s entitlement to bring a claim for removal from the land register in a bankruptcy proceeding. Key words: claim for removal from the land register, substantively invalid entry in the land register, entitlement to bring a claim for removal from the land register, registered proper
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odškodninska odgovornost uprave banke za slabe (obnovljene) kredite

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Obligacije, Banke, zavodi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odgovornost izvajalca za napake objekta, katerih vzrok je pomanjkljivost zemljišča

Ivan Ravbar, 1.2.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Ivan Ravbar, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zakonska ureditev, po kateri mora izvajalec pred začetkom gradnje preveriti primernost zemljišča, sicer odgovarja za napako gradbe, ki je posledica pomanjkljivosti zemljišča, je neustrezna. V prispevku so pojasnjene pomanjkljivosti takšne ureditve in možne rešitve. Ključne besede: gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, napaka gradbe, pomanjkljivost zemljišča Title: Contractor’s Liability for Defects in Construction, whose Cause is a Deficiency of Land Abstract: Regulation, according to which the contractor must verify the suitability of the land prior to the start of construction, or else be liable for any mistake in building, which is caused by the shortcomings of the land, is inadequate. The article explains the shortcomings of such arrangements and the possible solutions. Key words: construction contract, contractor liability, buildings defects, land deficiency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Gradbena pogodba - izročitev spremenjene projektne dokumentacije izvajalcu in pravica do plačila in podaljšanja pogodbenega roka

Vesna Sodja, 1.2.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Vesna Sodja, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava vpliv spremembe projektne dokumentacije, po kateri se izvajajo gradbena dela na podlagi gradbene pogodbe, na spremembo cene in rok izvedbe del. V nadaljevanju obravnava pravico do plačila izvedenih del na podlagi spremembe projektne dokumentacije, če gre za gradbene pogodbe, ki so bile sklenjene v postopku javnih naročil, vendar za spremenjena dela ni bil sklenjen pisni dodatek. V zvezi s temi vprašanji navaja tudi sodno prakso. Ključne besede: gradbena pogodba, sprememba projektne dokumentacije, pravica do plačila izvedenih del Title: Construction Contract - Delivery of Amended Project Documentation to the Contractor, the Right of Payment, and Extension of Contractual Deadline Abstract: The author deals with the impact of changes in project documentation according to which the construction work is performed based on the construction contract regarding the changes in contract price and deadline. Furthermore, the author deals with the right of payment for executed works if a written annex is not signed when the contract was concluded in the procedure of public procurement. The court practice regarding these questions is stated. Key words: construction contract, changes in project documentation, the right of payment for executed works
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Zastaranje v davčnem pravu

Mojca Muha, 1.2.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Mojca Muha, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. Ob primerjavi zastaranja v davčnem pravu in ureditve na drugih področjih se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za pravilno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava. Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu Title: Prescription in Tax Law Abstract: Prescription is a legal institution which is also historically well-established in all fields of law as an expression of the principle of legal certainty. The comparison of prescription in tax law and in other fields of law shows the greatest similarities between the wordings of the laws in the fields of tax law and misdemeanour law; however, the findings of legal doctrine from the field of private law also need to be considered due to the historical development of prescription in the fields of civil law and tax law, and also due to the similarity of the obligation, which is the object of prescription in both aforementioned fields of law. Key words: prescription in tax law, prescription in other fields of law, legal provisions pertaining to prescription in tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Specialne določbe o dodatnih gradnjah v ZJN-3 - med spremembo pogodbe o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo in postopkom s pogajanji brez predhodne objave

Mužina Aleksij , Rejc Žiga, 1.2.2017

PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje. Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14 Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) ci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Bianko menica - pooblastilo za izpolnitev delov menice

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Menica in ček

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Blank Bill of Exchange - Authorisation for Partial Execution of the Bill of Exchange Povzetek: Obseg pooblastitve je odvisen od volje pooblastitelja. Sklicevanje na prekoračitev pooblastila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianko menico, a pri tem v nadaljevanju upnika pooblasti le za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na vnaprej natisnjenem obrazcu za trasirano menico, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki od strank pravnega posla zahteva, da v pravnih razmerjih ravnajo korektno in lojalno. Izhajati je treba iz predpostavke, da je izdajatelj menice želel ustvariti menično zavezo, iz katere bosta on in avalist upniku odgovarjala do višine neporavnanih obveznosti. V nasprotnem primeru izdajatelj in avalist bianko menice ne bi podpisala in je ne bi izročila upniku. Neutemeljen je tudi očitek procesne kršitve, saj napačen pravni pouk stranki ne sme iti v škodo. Iz ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS izhaja, da napačen pravni pouk ne sme nikoli škodovati pravdni stranki (le stranka ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka več pravic, kot ji gre po zakonu, za kar pa ne gre v spornem primeru). To velja tudi v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje strankam izdalo napačen pravni pouk, in sicer da se sme pritožba vložiti v 15-dnevnem (pravilno v 8-dnevnem) roku. Sodišče druge stopnje je zato moralo obravnavati pritožbo tožnika, vloženo v 15-dnevnem pritožbenem roku, saj bi bila sicer tožniku zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost pritožbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Bianko menica in avalist

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Menica in ček

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Blank Bill of Exchange and the Guarantor Povzetek: Ker je bila v konkretnem primeru menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, je pravilno izhodišče pravne presoje, da se morajo siceršnja načela zaupanja v menično listino, abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, umakniti načelu vestnosti in poštenja. Vsa prejšnja načela namreč ščitijo pravni promet (kroženje menice) ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice. Vendar pa navedeno ne sme izvotliti meničnih zavez, ki se presojajo v skladu z določbami ZM in ki predstavljajo samostojno pravno podlago za nastanek obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Ali je ponudba za javno naročilo nedopustna, ker bianko menica ni žigosana

Vesna Kranjc, 1.2.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2017Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Konkretizacija potrebne skrbnosti

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Specifics of Due Diligence Povzetek: Ob dejstvu, da so bile na tleh kurilnice položene keramične ploščice in da je zavarovanec ob tožnikovem prihodu pral avto, je zavarovanec tudi od tožnika kot "uporabnika" prehoda preko kurilnice lahko pričakoval povprečno skrbnost, da gleda kod hodi. Upoštevaje navedeno zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti. Od njega je bilo pričakovati, da bo ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja (prvi odstavek 6. člena OZ). Eno od meril, ki konkretizirajo ta tip skrbnosti, je ravnanje kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis), kar je tudi storil. Po splošnih življenjskih izkušnjah sicer ni dvoma, da je voda na tleh kurilnice, ki je bila posledica snete vodne cevi, povečala njihovo zdrsljivost. Vendar pa je v konkretnem primeru bistveno, da je zavarovanec pipo zaprl takoj, ko je to zaznal, pri čemer mokrote na tleh ni opazil. Ob tako ugotovljenih okoliščinah od povprečno skrbnega človeka ni pričakovati, da bi izrecno opozarjal na možnost vodnega madeža, ki ga sam ni videl (ker je menil, da so škatle vodo zadržale). Pravilno je zato pritožbeno sodišče presodilo, da zavarovancu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Patronatska izjava

Martina Krajnc, 1.2.2017

Martina Krajnc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Patronatska izjava je institut osebnega zavarovanja obveznosti, ki združuje veliko število raznovrstnih izjav - od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Večinoma se uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe želijo izkazati podporo odvisni družbi, da ta lahko sklene pravni posel. Patronatske izjave lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravno zavezo. Za patrona nimajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oziroma ugled. Druga skupina so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Najpogosteje se zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla zmožen izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oziroma kršitve obveznosti. Ključne besede: nezavezujoča patronatska izjava, zavezujoča patronatska izjava, patron, odškodninska odgovornost, pravna zaveza Title: Letter of Comfort Abstract: Letter of comfort is an institute of personal security of obligation, which contains a large number of diverse statements, spanning from statements of good-will with only moral obligations to statements that are close to a guarantee. They are usually used among group companies, when majority owners (companies) want to give some support to a group company, so that it can conclude a legal transaction.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Statutarne rezerve delniške družbe

Marijan Kocbek, 1.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava statutarne rezerve delniške družbe kot eno izmed podkategorij rezerv iz dobička. Bistvena razlika med zakonskimi in statutarnimi rezervami je v obligatornosti. Delniška družba je v odločitvi o tem, ali bo imela statutarne rezerve, avtonomna. So pa te dopuščene samo, če statut določa, da ima družba statutarne rezerve. Avtor posebej obravnava, katere so obvezne sestavine pravilne statutarne ureditve teh rezerv, če jih želi družba oblikovati v skladu z zakonom. Zahtevnejša vprašanja so povezana z bilančnopravnimi vidiki izkazovanja statutarnih rezerv, še posebno ob upoštevanju dotiranja ali sproščanja statutarnih rezerv ter izkazovanju njihovega učinka v bilančnem dobičku, ki je tudi sestavni del računovodskih izkazov v letnem poročilu družbe. Avtor obravnava posamezna v praksi odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob statutarnih rezervah, in opredeli tudi možnost, da družba s spremembo statuta ali z novim statutom ukine obstoječe statutarne rezerve. Pri tem je treba opredeliti vir, v katerem se bilančnopravno izkaže učinek takšne ukinitve, to je v povečanem bilančnem dobičku družbe ter hkrati v opredelitvi kategorije prenesenega dobička. Ključne besede:statutarne rezerve, rezerve iz dobička, bilanca stanja, bilančni dobiček, statut delniške družbe Title: Statutory Reserves of a Public Limited Company Abstract: The author discusses the statutory reserves of a public limited company as one of the subcategories of revenue reserves. The essential difference between legal and statutory reserves is that the former are mandatory while the latter are dispositive. The public limited company is autonomous in its decision on whether to have statutory reserves. However, the statutory reserves are permitted only if the articles of association provide that the company has statutory reserves. The author specifically examines which questions need to be addressed in the articles of association if a comp
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Pobot in dogovor o izravnavi

Miha Šlamberger, 1.2.2017

Obligacije

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: V poslovni praksi, zlasti v razmerjih med finančnimi institucijami, se uporabljajo različni instituti za zmanjševanje izpostavljenosti do nasprotne stranke. Ti instituti morajo biti takšni, da obveljajo tudi v primeru njene insolventnosti, še zlasti pri čezmejnih razmerjih. Takšen je institut neto izravnave oziroma - s tujko, oblikovano v praksi - close-out netting. V prispevku primerjam instituta neto izravnave, značilne za finančna zavarovanja, in pobota kot klasične oblike prenehanja obveznosti. Prednosti neto izravnave so vidne v primeru insolventnosti nasprotne pogodbene stranke. Ključne besede: pobot, neto izravnava, finančna zavarovanja, insolventnost Title: Set-off and Close-out Netting Abstract: Various measures and instruments are used in business practice, especially in relations between financial institutions, for exposure mitigation. These instruments need to survive any insolvency procedures against any of the parties, especially in cross-border relations. Such an instrument is close-out netting. In the following article I am comparing the close-out netting instrument, typical for financial collateral agreements, and set-off, as a standard way of closing the exposure. The advantages of close-out netting are seen in insolvency procedures against the other party. Key words: set-off, close-out netting, financial collateral, insolvency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Presoja skrbnosti ravnanja poslovodje v kazenskih postopkih in pomen navodil družbenikov v d. o. o.

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo je dolžno slediti zakonitim navodilom družbenikov, četudi ta škodijo sami družbi, dokler takšno navodilo ne povzroči prezadolženosti družbe (kršitev insolvenčne zakonodaje) oziroma ne nasprotuje določbam o ohranjanju osnovnega kapitala družbe. Če poslovodstvo zavezujočim navodilom ne sledi, to pomeni protipravno ravnanje. Vendar je jasno, da takšna izvršitev navodila izključuje tudi njegovo odgovornost za škodo, ki nastane družbi iz takšnega ravnanja, povsem enako oziroma še toliko bolj pa bi to moralo veljati za kazensko odgovornost - takšno je tudi stališče nemške sodne prakse in literature. Ključne besede: prosta poslovna presoja, kazenska in civilna odgovornost poslovodstva, navodila družbenika, vpliv družbenika na poslovodstvo Title: Assessment of Management's Diligence in Criminal Proceedings and the Importance of Shareholders' Instructions in a Limited Liability Company Abstract: Management of a limited liability company is obliged to follow lawful instructions provided by the shareholders, even if such instructions are not beneficial to the interests of the company. The latter, however, must not cause over-indebtedness (violation of the insolvency regulation) or violate provisions regarding maintenance of share capital. If management does not follow such lawful instructions, it is considered to be acting unlawfully. It is clear that execution of such instructions results in the exclusion of the management''s liability for potential damages. Same or even more-so should be applied to liability for criminal offences, which is also the position of German courts and literature. Key words: business judgment rule, management''s criminal and civil liability, shareholders'' instructions, shareholders'' impact on management
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Prepovedana plačila delničarjem v d. d.

Primož Novak, 1.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Novak, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Delničarji morajo kot člani delniške družbe ob njeni ustanovitvi zagotoviti plačilo osnovnega vložka, ki tvori osnovni kapital delniške družbe. Osnovni kapital delniške družbe ima poleg določitve sorazmerne udeležbe delničarjev in zagotovitve začetnega kapitala tudi funkcijo varstva upnikov. Zaradi razpršenosti članske strukture delničarjev je v delniški družbi bistvenega pomena, da se vsi delničarji obravnavajo enako in da se jim zagotovi enaka udeležba pri bilančnem dobičku. Vsa druga izplačila ali naklonitve delničarjem so prepovedani, saj se s tem zagotavlja tako varstvo upnikov kot preostalih delničarjev, ki prepovedanega plačila od delniške družbe niso prejeli. Pred prepovedanimi plačili delniške družbe delničarju jih varujeta institut prepovedi vračila vložka in poseben korporacijski zahtevek, s katerim družba ter v njenem imenu manjšinski delničarji in upniki od delničarja, ki je prepovedano vračilo prejel v škodo delniške družbe, zahtevajo vrnitev prepovedanega plačila. Ključne besede: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, koncernsko pravo, korporacijski zahtevek Title: Prohibited Disbursements to Shareholders of a Public Limited Company Abstract: At establishment of a public limited company, the shareholders as its members have to provide an initial contribution which, together with initial contributions of other shareholders, makes up the share capital of the public limited company. In addition to determining the proportional share in the public limited company and ensuring its initial capital, the share capital also has the function of creditor protection. Due to the dispersed shareholder structure of a public limited company, it is of utmost importance to treat all shareholders equally, and to ensure equality in profit sharing. Any other disbursements or endowments to shareholders are prohibited, as this is important to protect creditors and
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2017(17)
> Februar(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH IJ K LM N OPQR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov