Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Vsebina PID št.1/2010

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Nepremoženjska škoda zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja: odškodninska odgovornost države za cestni hrup

dr. Damjan Možina, 1.1.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek predstavlja sodno prakso slovenskih sodišč glede odškodninske odgovornosti države nasproti posameznikom zaradi hrupa, ki ga povzročajo javne ceste. Slovenska sodišča so na podlagi več tisoč posamičnih tožb prisodila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, kamor so štela tudi pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS. Predstavljeni so posamezni vidiki te sodne prakse in relevantna sodna praksa ESČP. Avtor do sodne prakse zavzame kritično stališče. Meni, da avtomatičen prenos institutov zasebnega imisijskega prava na javnopravna razmerja ni mogoč. Treba bi bilo opraviti obsežno tehtanje interesov, med drugim pa bi bilo treba upoštevati tudi ekonomske zmožnosti države za izplačevanje množičnih odškodnin. Meni, da prisojanje denarne odškodnine v polni višini oškodovancem, ki niso izvedli nobenega od ukrepov za zmanjšanje škode (na primer zamenjava oken), ni primerno. Predlaga obravnavo po analogiji z delno razlastitvijo v javnem interesu. Opozarja na nevarnost pred preobremenjenostjo države z odškodninsko odgovornostjo. Ključne besede: javnopravna imisija, denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, odškodninska odgovornost države, prispevek oškodovanca, človekove pravice, nepogodbeno odškodninsko pravo, pravica do zdravega okolja Title: Non-Pecuniary Loss due to Infringement of Right to a Healthy Environment: State Liability for Road Traffic Noise Abstract: The paper presents the jurisprudence of the courts in Slovenia about the liability of the state for loss due to the noise from public roads. The courts have upheld thousands of individual claims for the recovery of non-pecuniary loss for mental suffering due to infringement of the constitutional right to a healthy environment (Art. 72 of the Slovenian Constitution), which is considered a personality right. Particular aspects of this case law are presented together w
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe zaradi splošnih izpodbojnih razlogov

Lovro Jurgec, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Lovro Jurgec, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) pozna tako imenovane splošne in posebne izpodbojne razloge, ki lahko privedejo do razveljavitve sklepa skupščine delniške družbe. V članku so celostno analizirani splošni izpodbojni razlogi, ki so uzakonjeni v 395. členu ZGD-1. Zaradi podobnosti med slovensko in nemško ureditvijo navedene materije se članek v veliki meri opira na spoznanja nemške teorije in sodne prakse. Ob tem pa so analizirane tudi razlike med ureditvama, še posebej pri vprašanju uporabljivosti teorije relevance v zvezi z izpodbojnostjo skupščinskih sklepov v nemški in slovenski pravni ureditvi. Ključne besede: izpodbijanje, sklep skupščine delniške družbe, splošni in posebni izpodbojni razlogi, teorija relevance Title: Annulment of a General Meeting Resolution in a Public Limited Company due to the General Contestable Reasons Abstract: Slovenian Companies Act (ZGD-1) determines general and special contestable reasons, which can lead to the annulment of the resolution of the general meeting of shareholders. This article presents a comprehensive analysis of general contestable reasons, which are determined in Article 395 of ZGD-1. Due to the similarity between German and Slovenian regimes, this paper is extensively based on the findings of German case law and legal theory. Furthermore, this paper also analyses the differences between aforementioned regimes, whereby a special attention is given to the question of applicability of the theory of relevance with respect to the contestability of general meetingžs resolution in German and Slovenian regimes. Key words: contesting, resolution of the general meeting of shareholders, general and specific contestable reasons, theory of relevance
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posebnosti zagotavljanja poslovnih deležev pri pripojitvi obvladujoče družbe k odvisni družbi v primeru d. o. o.

dr. Marijan Kocbek, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Primer pripojitve dveh kapitalsko povezanih d. o. o. z vprašanji: Združujeta se družbi z omejeno odgovornostjo, pri čemer je prevzeta družba edina družbenica prevzemne družbe. Po pripojitvi so družbeniki prevzete družbe tako pridobili poslovne deleže v prevzemni družbi. Ker sta imeli obe enak osnovni kapital, se s pripojitvijo osnovni kapital prevzemne družbe ni povečal, družbeniki pa so v prevzemni družbi pridobili enake poslovne deleže in enake osnovne vložke, kot so jih pred tem imeli v prevzeti družbi. V pripojitveni pogodbi se je opredelilo, da je vrednost novih poslovnih deležev družbenikov prevzemne družbe ustrezna vrednosti poslovnih deležev, ki so jih imeli v prevzeti družbi, in da menjalno razmerje znaša 1 : 1. Pri izvedbi te pripojitve se postavljajo vprašanja... Title: Peculiarities of Providing Business Shares in Merger by Acquisition of the Parent Company by the Dependent Company in Cases of a Private Limited Company
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom - COM (2014) 212

Nina Prosen, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Prosen, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Evropska komisija je aprila 2014 objavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom COM (2014) 212 (v nadaljevanju predlog, predlog direktive), ki bi, če bi bila sprejeta, nadomestila Direktivo 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Cilj, ki mu s tem predlogom sledi Evropska komisija, je malim in srednje velikim podjetjem (SMEs) olajšati vstop na trge drugih držav članic Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije mala in srednje velika podjetja ustvarijo 58 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in zaposlujejo 67 odstotkov ljudi v zasebnem sektorju. Podjetniki pa posla onkraj meja države, v kateri ima družba sedež, zaradi visokih stroškov, s tem povezanih administrativnih nevšečnosti in različnih zahtev zakonodaje vsake izmed držav članic, kar velja tudi za ustanovitev podružnice, ne širijo. O razsežnosti obravnavanega predloga direktive priča podatek, da je v Evropski uniji približno 21 milijonov malih in srednje velikih podjetij, polovica jih je družb z omejeno odgovornostjo in od teh nadaljnja polovica (5,2 milijona) družb z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Title: Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on Single-Member Private Limited Companies - COM (2014) 212
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Ekonomska analiza sprejetja Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu

Tjaša Geč, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Geč, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek na abstraktni ravni analizira, upoštevajoč tako pozitivne kot negativne recenzije Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), kaj bi njeno sprejetje in uporaba pomenili za stroškovno najbolj učinkovite in zaželene (čezmejne) transakcije. Čeprav jo je v skladu s svojim delovnim programom za leto 2015 in z namenom modifikacije Komisija umaknila s seznama zakonodajnih predlogov, ta opcijski instrument ostaja relevanten za obravnavo, saj lahko služi kot referenčni model za pripravo novega predloga, ki bo del ambiciozne zakonodaje na področju enotnega digitalnega trga. V prvem delu se avtorica osredinja na trenutno veljavno evropsko prodajno pravo, ki zaradi razlik v pogodbenopravnih režimih držav članic ne dosega potenciala, ki ga ponuja enotni trg 500 milijonov potrošnikov. Predstavljene so tudi glavne ovire, povezane s stroškovnimi funkcijami podjetij, ki le-ta odvračajo od vstopa na tuje trge, in novosti, ki jih na področje evropskega prodajnega prava prinaša predlog uredbe. Drugi del pa se koncentrira na analizo stroškov in koristi uvedbe predloga ter predvideva ravnanje podjetij glede na različne ravni evropskega standarda potrošniških pravic. Čeprav je uredbi na idejni ravni mogoče pripisati revolucionaren pomen, saj v evropski prostor vnaša izvirno koncepcijo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki je bila do nedavnega nepredstavljiva, ima v konkurenci pogodbenih režimov malo možnosti za implementacijo. Problematična sta predvsem narava in področje uporabe instrumenta, ki v nasprotju z namenom uredbe - reducirati transakcijske stroške in posledično spodbuditi čezmejne transakcije - zvišujeta stroške, ki bremenijo zlasti mala in srednja podjetja. Ključne besede: skupno evropsko prodajno pravo, CESL, transakcijski stroški, stroški usklajevanja, pravna varnost, čezmejne transakcije, evropski standard potrošniških pravic, opcijski instrument Title: Economic Analysis of Opting into the Common European Sa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU - Spremembe Lizbonske pogodbe v zvezi s predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Ines Grah, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pogoji za fizične in pravne osebe, ki so vlagale ničnostne tožbe na Sodišče EU, so veljali za posebno stroge in so jim preveč omejevali dostop do sodnega varstva. Avtorica v prispevku obravnava spremembe, ki jih je v zvezi s tem prinesla Lizbonska pogodba v četrtem odstavku 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Najprej predstavi vrste izpodbojnih aktov EU ter pogoja dvostopenjskega testa neposrednega in posamičnega nanašanja. Po opisu sprememb Lizbonske pogodbe v opredelitvi aktov EU predstavi in kritično ovrednoti aktualno sodno prakso Sodišča EU, v kateri je opredeljen pojem predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Nazadnje razkrije svoj pogled na to, ali so se, upoštevaje tudi druge spremembe v Lizbonski pogodbi, možnosti posameznikov, da vložijo ničnostno tožbo na Sodišče EU, izboljšale. Ključne besede: Lizbonska pogodba, ničnostna tožba, četrti odstavek 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, pogoji za fizične in pravne osebe, predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov Title: Individuals in the Action for Annulment Procedure before the Court of Justice of the European Union - Changes Brought by the Treaty of Lisbon with Regard to Regulatory Acts which do not Entail Implementing Measures Abstract: Conditions for natural and legal persons that filed an action for annulment before the Court of Justice of the European Union were considered particularly strict and limited their access to justice. The author discusses changes brought by the Treaty of Lisbon in Article 263(4) of the Treaty of the Functioning of the European Union. At first, she introduces types of reviewable acts in the EU and conditions of direct and individual concern. After the description of changes in the Treaty of Lisbon that consider classification of EU acts, she presents and assesses the latest case law of the Court of Justice of the European Union that defines the term "regulatory act which does not entail implementing measures". Finally
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Pooblastilo za vodenje postopka oddaje javnega naročila

dr. Vesna Kranjc, 1.1.2016

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Vprašanje: Ali je mogoče v pogodbo o najemu infrastrukture med občino in najemnikom - njenim javnim podjetjem s področja energetike vključiti pooblastilo najemniku, da izvaja investicije, vključno z izvedbo razpisov za izvajalce posameznih del? Title: Authorisation for Managing the Procedure of a Public Procurement Contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic direktorja - zaradi neizdelave sanacijskega programa

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o tem, zakaj neizdelava sanacijskega programa ni utemeljen razlog za razrešitev direktorja. Poleg tega svoje odločitve ne opirata na sklep nadzornega sveta, ki je razrešitev direktorja utemeljil s štirimi točkami, od katerih je bila obravnavana samo ena, obe sodišči pa stojita na stališču, da tožena stranka razloga razrešitve v svojem sklepu ni navedla. To je v nasprotju s samo listino v spisu. Oboje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Title: Recall of a Director - Due to Failure to Form a Rehabilitation Plan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic uprave - sklep nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Zakonski vsebini sklepa nadzornega sveta o odpoklicu pritožnika je zadoščeno že, če je v njem naveden eden od zakonskih razlogov za njegov odpoklic, podrobnejša obrazložitev tega razloga pa vsebovana v samem zapisniku seje nadzornega sveta ob obravnavi konkretnejših razlogov za odpoklic. Sklep nadzornega sveta o odpoklicu in imenovanju predsednika uprave ima korporacijskopravne učinke v razmerju med predsednikom uprave in družbo - subjektom vpisa v sodni register in je kot tak tudi relevanten za postopek vpisa v sodni register. Vprašanje (ne)obstoja v sklepu navedenega odpoklicnega razloga pa je relevantno le v morebitno sproženem postopku pritožnika za uveljavljanje odškodnine oziroma odpravnine zaradi morebiti neutemeljenega odpoklica s funkcije predsednika uprave. Title: Recall of Management Board - Supervisory Board Resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Časovna vezanost ponudbe glede na različna sredstva sporočanja

Klemen Drnovšek, 1.1.2016

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Časovna vezanost ponudbe je odvisna tudi od sredstva sporočanja, s katerim je ponudba dana. Kadar rok za sprejem ponudbe v ponudbi ni določen, Obligacijski zakonik loči med ponudbo, dano odsotni osebi, in ponudbo, dano ustno. Kadar je rok za sprejem ponudbe določen, pa zakon glede začetka teka roka loči med ponudbo, dano po pošti ali s telegramom, in ponudbo, dano po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. Avtor odgovori na vprašanje, ali elektronska pošta spada med neposredna sredstva sporočanja, in na podlagi ugotovitev razvrsti tudi druga elektronska komunikacijska sredstva. Avtor se hkrati opredeli do (ne)smiselnosti predpisovanja prejemne teorije glede začetka teka roka za sprejem ponudbe, kadar je ta dana po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. Ključne besede: elektronska sredstva sporočanja, elektronska ponudba, veljavnost ponudbe, do kdaj veže ponudba, rok, računanje časa, prejemna teorija, oddajna teorija, elektronska pošta, neposredna sredstva sporočanja Title: Time until which an Offer is Binding Regarding Different Means of Communication Abstract: Time until which an offer is binding depends on the means of communication by which the offer is submitted. In case when no deadline for acceptance is stipulated in the offer, the Slovenian Code of Obligations differs between an offer given to a person in absentia and a verbal offer. If the offeror determines a period for acceptance, the Slovenian Code of Obligations differs between the offer given by a telegram or letter and an offer given by telephone, telex, or any other direct means of communication. In the article, the author explains whether an e-mail can be considered a direct means of communication or not. On the basis of the established conclusions, the author further classifies other electronic means of communication. In the end, the author assesses the adequacy of regulated receipt theory concerning the be
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic uprave - pojem krivdnih razlogov

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pojma krivdnih razlogov (prvi odstavek 250. člena ZGD) ni mogoče razlagati v smislu kazenskopravnega pojmovanja krivde niti v smislu krivdnih razlogov delovnega prava (razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi), ampak ga je treba razumeti širše. To je še posebej očitno pri razlogu nesposobnosti vodenja poslov, ki sam po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja pri vodenju, temveč nesposobnost, ki dejansko celo izključuje krivdo. Razlog nesposobnosti se seveda presoja individualno. Title: Recall of Management Board  - Notion of Fault-Based Grounds
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic uprave - razlogi v sklepu nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Če v sklepu nadzornega sveta razlogi za odpoklic uprave niso navedeni, se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Dogovorno reševanje razmerij ob predčasnem odpoklicu uprave ni prepovedano. Nadzorni svet je vezan na ponudbo, ki jo je podal glede ureditve medsebojnih razmerij odpoklicanim članom uprave, od vročitve ponudbe dalje. Title: Recall of Management Board - Grounds in the Supervisory Board Resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Lastne delnice ciljne družbe pri obvezni prevzemni ponudbi in obveščanju o pomembnih deležih

Matej Šmigoc, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Šmigoc, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z vplivom lastnih delnic ciljne družbe na obveznosti delničarja, da odda obvezno prevzemno ponudbo in obvešča družbo o doseganju pragov pomembnih deležev. Hkrati v primerjavi z nemškim pravom opozori na težavo neodvisnosti navedenih delničarjevih obveznosti od njegove dejanske kontrole v družbi, predvsem zaradi delničarjeve nezmožnosti, da bi poznal natančno število lastnih delnic ciljne družbe ob vsakem trenutku. Obravnava Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki so jo morale države članice prenesti v svoje pravne ureditve do 27. novembra 2015, ter posledice, ki jih bo nova ureditev s strožjim sankcioniranjem neizpolnjevanja obveznosti obveščanja o pomembnih deležih glasovalnih pravic imela za delničarje javnih družb. Ključne besede: lastne delnice, glasovalne pravice, upravljavske pravice delničarjev Title: Own Shares of Target Company in Mandatory Takeover Bid and Notification of Significant Interest Abstract: The author discusses the influence of a target company''s own shares on the shareholder''s obligation to submit a mandatory takeover bid and to inform the company of achieving the threshold of significant interest. At the same time, in comparison with German law, the author exposes the problem of the independence of these shareholder''s liabilities, from its actual control of the company, mainly because of a shareholder''s inability to know the exact number of company''s own shares at any time. He also discusses a Directive 2013/50/EU of the European Parliament and of the Council, which member states were obliged to transpose into their own legal order until 27 November 2015, and the consequences that the new legislation, with stricter sanctioning of non-compliance regarding obligations to inform a company about major holdings of voting rights, will have on shareholders of listed companies. Key words: company''s own shares, voting rights, shareholders rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic uprave - navedbe razlogov v sklepu nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi naslednje: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen. Title: Recall of Management Board - Statement of Grounds in the Supervisory Board Resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odpoklic uprave - nezaupanje nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pomanjkanje zaupanja s strani nadzornega sveta je lahko po naravi stvari le posledica subjektivnih dejstev na strani člana uprave, tj. ali kršitev njegovih obveznosti ali pa nesposobnosti pri vodenju poslov. To pomeni, da bi lahko član uprave bil odpoklican le, če bi nadzorni svet izgubil zaupanje vanj zato, ker bi ugotovil, da je nesposoben opravljati funkcijo, ali da jo opravlja v nasprotju z zakonom ali interesi družbe. Tega zatrjevanega razloga za odpoklic ni mogoče uvrstiti med "druge ekonomsko-poslovne razloge", to je objektivne razloge iz četrte alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1. Sklep nadzornega sveta, s katerim je odpoklical tožnika, kot takratnega predsednika uprave, je neveljaven, ker iz njega ne izhaja, da je bil odpoklican iz zakonsko določenih razlogov. Vendar pa bi bil takšen sklep zaradi navedene napake lahko le ničen in ne izpodbojen. Tožba tožeče stranke, katere trditvena podlaga je bila nezakonitost sklepa nadzornega sveta, kot posledico pa je uveljavljala razveljavitev slednjega, je bila torej materialnopravno nesklepčna. Title: Recall of Management Board - Supervisory Board's Lack of Trust
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Odškodninska odgovornost uprave d. d. in pravilo podjetniške presoje pri kršitvi predpisov in za denarno kazen

Avtor ni naveden, 1.1.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Vloga sodišča pri odločanju o izstavitvi listine, sposobne za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, pri pravnoposlovni pridobitvi stvarne pravice

Nadija Šuler, 1.1.2016

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nadija Šuler, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Kadar je tožbeni zahtevek uperjen na izstavitev listine, spodobne za vpis pravice v zemljiško knjigo, ne glede na to, ali gre za zahtevek za priznanje podpisa na zasebni listini za svojega, izročitev odpravka notarskega zapisa, sestavljenega za zemljiško knjigo, ali za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, morajo biti izpolnjene enake zahteve, kot jih določa Zakon o zemljiški knjigi za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Izjema je lahko le potrdilo o plačilu davka. Ključne besede: pravnoposlovna in izvirna pridobitev stvarne pravice, ugotovitvena in dajatvena tožba, overitev podpisa, odpravek notarskega zapisa, sestavljen za zemljiško knjigo, zemljiškoknjižno dovolilo, omejitev pravnega prometa nepremičnin Title: The Role of the Court in Deciding on Issuance of a Document Necessary for Entry of Right in Rem in the Land Register at Contractual Acquisition of Right in Rem Abstract: When a civil claim for issuance of a document necessary for registration of right in the Land Register, regardless of whether it is a request to recognise the signature on a private document as one''s own, delivery of certified copy of notarial protocol drawn up for the Land Register, or issuance of a permission to entry in the Land Register, the same requirements must be met as defined by the Land Register Act to verify the signature on the permission to entry in the Land Register. An exception may be only proof of payment of the tax. Key words: contractual and original acquisition of rights "in rem", declaratory and condemnatory judgment, authentication of a signature, certified copy of a notarial protocol for the Land Register, permission for entry in the Land Register, restrictions on real estate legal transactions
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ter uvedba obvezne franšize

Urška Zupančič, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Urška Zupančič, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek obravnava uvedbo obvezne odbitne franšize po drugem odstavku 263. člena ZGD-1 pri zavarovanju odgovornosti članov organov vodenja in nadzora (tako imenovanem zavarovanju D & O) ter z njo povezana vprašanja. Z novelo ZGD-1I je po zgledu nemškega AktG v slovenski pravni red prenesena obvezna odbitna franšiza. Zakonodajalec jo uvaja z namenom dodatnega nadzora nad ravnanji članov organov vodenja in nadzora, da bi skrbneje izvajali svoje dolžnosti, kar bi vodilo v višjo kakovost korporativnega upravljanja. Glede izvajanja in uveljavitve te kogentne določbe o franšizi v praksi se postavljajo številna teoretična in praktična vprašanja. Problem pri razlagi določbe je tudi nejasno oziroma pomanjkljivo zakonsko besedilo, ki je iz nemške zakonodaje v ZGD-1 preneseno v nepopolni obliki in z neenako sistematično umestitvijo v slovenski pravni red. Ker sodne prakse še ni, pomoč pri interpretaciji spornih vprašanj lahko ponudita nemška teorija in zavarovalna praksa. Ključne besede: zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, zavarovanje D & O, odbitna franšiza, solidarna odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora Title: Management and Supervisory Board Members' Liability Insurance and Implementation of Mandatory Deductible Abstract: The author discusses the implementation of the compulsory deductible under Article 263 of the Companies Act, liability insurance of members of management and supervisory bodies, or so called D&O insurance, and related issues. The amendment of the Companies Act, following the example of the German AktG, the mandatory deductible is implemented in the Slovenian legislation by the legislature with an intention of introducing additional control over the conduct of members of management and supervisory bodies, and more diligent performance of their duties and, consequently, a higher quality of corporate governance. Numerous theoretical and practical issues arise in regards to the im
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2016(19)
> Januar(19)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG HIJ K LM NOP QRSŠ TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov