Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izvršljiv notarski zapis

Vesna Rijavec, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku so predstavljeni najpomembnejši elementi izvršljivega notarskega zapisa s poudarkom na soglasju zavezanca z neposredno izvršljivostjo in na vlogi notarskega zapisa pri zavarovanju in utrditvi obveznosti. Pomembna je ugotovitev, da neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki in nekaterih posebnih bančnih poslih ne more biti zaradi nedoločenosti terjatve oziroma izvršilnega naslova, ker ob izdaji zapisa zavezanec še ne more podati soglasja v povezavi s konkretno znano terjatvijo. Namesto z maksimalno hipoteko je mogoče nedoločene bodoče in pogojne terjatve zavarovati z neakcesornim zemljiškim dolgom. Avtorica opozarja na dodatne dolžnosti notarja pri upoštevanju ozadja pri sklepanju nepremičninskih pravnih poslov in tudi na druge elemente za zagotavljanje pravne varnosti. Prikazane so možne pomanjkljivosti notarskega zapisa in načini njihove odprave s tožbo ali v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb

Vida Mayr, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Vida Mayr, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava jamčevalni spregled pravne osebnosti gospodarskih družb v slovenski zakonodaji, ki je ena od redkih, v katerih je spregled zakonsko urejen (8. člen ZGD-1). Po opredelitvah pojmov so razčlenjene predpostavke, legitimacija in vsebina zahtevka pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb. Avtorica ugotavlja, da so sodišča pri uporabi 8. člena ZGD-1 (prej 6. člena ZGD) zadržana, s čimer soglaša. Izraža pa kritično stališče do zakonskega spregleda pravne osebnosti po 442. členu ZFPPIPP, kolikor določa odgovornost družbenikov za obveznosti brez likvidacije izbrisanih družb.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah

Saša Prelič, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2010V članku je obravnavano upravičenje imetnikov deležev, da pod določenimi pogoji deleže prenesejo na družbo in zahtevajo plačilo denarne odpravnine. Ta bi morala biti taka, da bi zagotavljala, da se premoženjski položaj imetnikov deležev ne spremeni. Primernost denarne odpravnine je dopustno kontrolirati v posebnem sodnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novi časovni in stroškovni okviri izvršilnega postopka

Damjan Orož, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Damjan Orož, Podjetje in delo, 6-7/2010Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) se v večjem delu spreminja ureditev prve faze izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe. Upniku je olajšano vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobi samo z vpogledom v evidence. K pospešitvi izvršilnega postopka bo prispevala tudi takojšnja izvršljivost na podlagi izvršilnega naslova, tj. poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če bo dovoljena izvršba na denarna sredstva pri banki in bo upnik izvršilni naslov priložil k predlogu za izvršbo. Pri izvršilnih sredstvih je malo sprememb. Poglavitna je, da je izvršba zdaj dovoljena na vseh računih dolžnika pri banki. Če dolžnik prenese poslovanje na drugo banko, sodišče o dovolitvi izvršbe na to banko ne odloči več s sklepom, temveč novi banki le odredi nadaljnjo izvršbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Menica v izvršbi

Tomaž Keresteš, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku obravnava menico v izvršbi. Pri tem se osredini predvsem na menico kot verodostojno listino. Po uveljavitvi novele ZIZ-H imajo menični upniki na voljo dva postopka za uveljavitev meničnih terjatev. Lahko predlagajo običajni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je hiter in v katerem ni treba priložiti menice, omogoča pa poplačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga možnost je postopek izvršbe na podlagi predložene menice, ki je posebna vrsta postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zanj je značilno, da mora upnik menico sodišču predložiti, omogoča pa poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Zakon sicer določa, da mora biti sklep izdan v roku petih dni, je pa vprašanje, ali bodo sodišča takšen rok lahko upoštevala tudi v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novosti pri ureditvi položaja upraviteljev

Vladimir Balažic, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vladimir Balažic, Podjetje in delo, 6-7/2010Novela ZFPPIPP-C je položaj upraviteljev v insolvenčnih postopkih kar pomembno spremenila. Gotovo največje novosti prinašata ustanovitev Zbornice upraviteljev Slovenije, v katero so po zakonu včlanjeni vsi upravitelji, in na novo urejena disciplinska odgovornost upraviteljev. Posledica ustanovitve zbornice je tudi prenos dela nadzora nad upravitelji z ministra za pravosodje na zbornico. Precej drugače kot doslej bo urejeno nagrajevanje upraviteljev v stečajnih postopkih (kar bo konkretno pokazala šele nova tarifa). Pomembna novost pa je tudi možnost začasne ustavitve imenovanja posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej začet kazenski postopek zaradi suma storitve določenih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti

Nina Plavšak, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2010Z novelo ZFPPIPP-C so bila pravila ZFPPIPP o učinkih postopka zaradi insolventnosti za ločitvene pravice spremenjena tako, da postopek zaradi insolventnosti ne učinkuje za nobeno ločitveno pravico, pridobljeno pred njegovim začetkom, ne glede na to, na kakšen način je bila pridobljena (bodisi v izvršilnem postopku bodisi na podlagi pravnega posla) in koliko časa pred uvedbo ali začetkom postopka zaradi insolventnosti je bila pridobljena. Po spremenjenih pravilih, uveljavljenih z novelo ZFPPIPP-C, se prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov osredotoči v stečajnem postopku tudi takrat, ko je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku. Izjema od novega pravila velja samo, če je bila v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka že izvedena prodaja (unovčenje) premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvod v pogodbeno pravo (ekonomska analiza pogodbenega prava)

Kovač Mitja, Zajc Katarina, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja pogodbenega prava. Uvodoma pojasni ekonomski pomen izmenjave in njene posledice za gospodarstvo kot celoto. V nadaljevanju se osredini na pregled ekonomske funkcije pogodbenega prava, torej na tista ključna dispozitivna in kogentna pravila, ki omogočajo učinkovito urejanje pogodbenih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Odškodninski in drugi zahtevki znotraj povezanih družb v dejanskem ter pogodbenem koncernu

Marijan Kocbek, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava pravna razmerja med povezanimi družbami v dejanskem in pogodbenem koncernu ter varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb. V tej zvezi analizira institute v ZGD-1, ki posebej v dejanskem koncernu varujejo manjšinske delničarje pred prikrajšanji njihove družbe, ki jih povzroči obvladujoča družba s škodljivimi navodili. Najpomembnejši institut pri tem so tako imenovani izravnalni zahtevek odvisne družbe, subsidiarno pa odškodninski zahtevki zoper obvladujočo družbo in njene zastopnike. Posebno vlogo ima poslovodstvo odvisne družbe, ki mora v poročilu o odvisnosti razkriti vsa prikrajšanja odvisne družbe, sicer je samo odškodninsko odgovorno. V pogodbenem koncernu so manjšinski delničarji varovani s posebnim institutom nadomestila in odpravnine že v fazi sklenitve pogodbe o obvladovanju. Upnike pa varuje dolžnost obvladujoče družbe, da krije odvisni družbi izgubo, nastalo v času izvrševanja podjetniške pogodbe. Poleg tega zakon določa tudi odškodninsko odgovornost zastopnikov obvladujoče in odvisne družbe, če kršijo zakonske standarde dolžnega skrbnega delovanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Transakcijski stroški v pogodbenem pravu

Meta Ahtik, 6.10.2010

Obligacije

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2010Ob odsotnosti transakcijskih stroškov bi stranke v skladu s Coasovim teoremom vedno oblikovale popolno pogodbo, za katero je značilno, da predvideva vsa mogoča naključja in je hkrati učinkovita. Transakcijski stroški so vedno prisotni, zato oblikovanje popolne pogodbe ni mogoče. Od njihove relativne velikosti pa je odvisen izbor pogodbene oblike. V članku so prikazani vzroki obstoja transakcijskih stroškov in predstavljene njihove posledice za oblikovanje različnih pogodbenih oblik. Vzroki obstoja transakcijskih stroškov so v veliki meri upoštevani v obligacijskem pravu, ki sanira številne okoliščine, ki transakcijske stroške povečujejo. Med njimi so določbe o poslovni sposobnosti, ki jo mora za neki posel imeti pogodbenik, določbe o sanaciji problemov informacijske asimetrije in oportunističnega obnašanja strank, ki odpravljajo posledice zmote in prevare. Transakcijski stroški nadalje opredeljujejo način pogodbenega sodelovanja, ki se razvije med strankami. Najenostavnejši tržni način, značilen za klasične pogodbe, je omejen na generične predmete pogodbe z mnogo substituti. Če je za predmet pogodbe značilna večja specifičnost, se razvijejo kompleksnejše oblike pogodb. Ob občasnih transakcijah se v pogodbeni odnos vključi tretja oseba, ki opravlja funkcijo neodvisnega razsodnika, v primeru večje pogostosti tovrstnih transakcij pa se med strankama bodisi razvije specifično relacijsko razmerje, za katero je značilno, da se njegova vsebina oblikuje dinamično, nanjo pa vplivajo dolgoročni odnosi med strankami, ali pa pride do odločitve za združitev poslovanja v okviru enega subjekta (vertikalna integracija).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Splošna odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe po ZGD-1

Peter Podgorelec, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava v članku splošno odškodninsko odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi, kot je urejena v 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pomemben poudarek daje pravilu proste podjetniške presoje, ki z zakonom sicer ni izrecno urejeno, vendar bi ga morala tudi pri nas uveljaviti sodna praksa. Obravnavana so tudi temeljna vprašanja uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Revizorji in izdelava posebnih in izrednih revizorskih poročil ter revizijskih mnenj o primernosti menjalnih razmerij, denarnih doplačil in nadomestil in odpravnin manjšinskim delničarjem

Marjan Odar, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marjan Odar, Podjetje in delo, 6-7/2010Pri posebni in izredni reviziji, pa tudi pri reviziji menjalnega razmerja ter pri revidiranju denarnih odpravnin izključenim manjšinskim delničarjem gre za revizije oziroma revizijske postopke, ki niso revizija računovodskih izkazov. Navedeni revizijski posli se opravijo po določbah Mednarodnih standardov revidiranja, Mednarodnih standardov poslov dajanja zagotovil in Mednarodnih standardov sorodnih storitev. Seveda mora imenovani revizor pri tovrstnem revidiranju dosledno upoštevati tudi ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkrivanje informacij: bistvena zmota in prevara

Mitja Kovač, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira zakonsko ureditev bistvene zmote in prevare. Glavne ugotovitve so: (1) Načeloma mora informacije pripraviti in posredovati tisti, ki lahko to naredi z najnižjimi stroški. (2) Izjema od dolžnosti razkritja informacij velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. (3) Dolžnost poštenega ravnanja pri izražanju golih mnenj in pri dajanju drugih nepreverljivih izjav je nepotrebna. (4) Razlika med laganjem in prikrivanjem informacij je irelevantna. (5) Prav nobene potrebe ni po ločenih doktrinah glede zmote, prevare in skrite napake - potrebna je enotna doktrina o dolžnosti razkritja informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prodaja premoženja v stečajnem postopku

Darja Novak-Krajšek, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Darja Novak-Krajšek, Podjetje in delo, 6-7/2010V stečajnem postopku niso dovoljeni vsi poznani načini prodaje premoženja. Prispevek prikazuje dovoljene načine prodaje, njihove značilnosti in pravila pa tudi specifične omejitve in posebnosti prodaje v stečajnem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2010(20)
> Oktober(20)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.3. CIVILNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČDĐEFGHIJK L M N O P QR SŠTUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov