Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 3
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvodne misli za razpravo

Lojze Ude, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zlorabe prava kot vzrok ljudske malodušnosti

Marko Pavliha, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2010. Slovenski etimološki slovar nas poduči, da izhaja glagol zlorabiti iz besednih zvez zlo rabiti in slabo porabljati, kar je dovolj zgovorno tudi v pravnem kontekstu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavno sodišče - ESČP - Sodišče EU

Ciril Ribičič, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava za uveljavljanje človekovih pravic usodni trikotnik, katerega oglišča so Ustava in Ustavno sodišče, EKČP in ESČP ter Listina EU o temeljnih pravicah in Sodišče EU. Po njegovem mnenju Ustava in Ustavno sodišče z uveljavljanjem evropskega prava ne smeta izgubiti in v praksi ne izgubljata svojega pomena. Zavzema se za takšno tekmovanje med tremi sodišči, ki bo vodilo do višjih standardov varstva pravic, in za takšno realizacijo Lizbonske pogodbe, ki bo ob upoštevanju posebnosti Sodišča EU prispevala k okrepitvi ESČP kot najvišjega varuha človekovih pravic v Evropi. Opozarja na zahtevnost sprememb, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, in se zavzema za sočasno reformiranje področja varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, torej od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših v okviru spreminjanja delovne in socialne zakonodaje

Polonca Končar, 6.10.2010

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Polonca Končar, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica poudarja, da se je spremenilo globoko zakoreninjeno prepričanje, da starost sama po sebi pomeni nezmožnost za delo in da v Evropi veliko razpravljajo o nujnosti politik v podporo konceptu aktivnega staranja, ki ga tudi pojasni. Avtorica obravnava pravne ukrepe, ki lahko prispevajo k podaljševanju delovnega življenja ljudi, in pri tem upošteva veljavno delovno zakonodajo kot tudi predvidene reforme delovne in socialne zakonodaje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči

Aleš Galič, 6.10.2010

Človekove pravice

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2010Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah

Saša Prelič, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2010V članku je obravnavano upravičenje imetnikov deležev, da pod določenimi pogoji deleže prenesejo na družbo in zahtevajo plačilo denarne odpravnine. Ta bi morala biti taka, da bi zagotavljala, da se premoženjski položaj imetnikov deležev ne spremeni. Primernost denarne odpravnine je dopustno kontrolirati v posebnem sodnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Transakcijski stroški v pogodbenem pravu

Meta Ahtik, 6.10.2010

Obligacije

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2010Ob odsotnosti transakcijskih stroškov bi stranke v skladu s Coasovim teoremom vedno oblikovale popolno pogodbo, za katero je značilno, da predvideva vsa mogoča naključja in je hkrati učinkovita. Transakcijski stroški so vedno prisotni, zato oblikovanje popolne pogodbe ni mogoče. Od njihove relativne velikosti pa je odvisen izbor pogodbene oblike. V članku so prikazani vzroki obstoja transakcijskih stroškov in predstavljene njihove posledice za oblikovanje različnih pogodbenih oblik. Vzroki obstoja transakcijskih stroškov so v veliki meri upoštevani v obligacijskem pravu, ki sanira številne okoliščine, ki transakcijske stroške povečujejo. Med njimi so določbe o poslovni sposobnosti, ki jo mora za neki posel imeti pogodbenik, določbe o sanaciji problemov informacijske asimetrije in oportunističnega obnašanja strank, ki odpravljajo posledice zmote in prevare. Transakcijski stroški nadalje opredeljujejo način pogodbenega sodelovanja, ki se razvije med strankami. Najenostavnejši tržni način, značilen za klasične pogodbe, je omejen na generične predmete pogodbe z mnogo substituti. Če je za predmet pogodbe značilna večja specifičnost, se razvijejo kompleksnejše oblike pogodb. Ob občasnih transakcijah se v pogodbeni odnos vključi tretja oseba, ki opravlja funkcijo neodvisnega razsodnika, v primeru večje pogostosti tovrstnih transakcij pa se med strankama bodisi razvije specifično relacijsko razmerje, za katero je značilno, da se njegova vsebina oblikuje dinamično, nanjo pa vplivajo dolgoročni odnosi med strankami, ali pa pride do odločitve za združitev poslovanja v okviru enega subjekta (vertikalna integracija).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Splošna odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe po ZGD-1

Peter Podgorelec, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava v članku splošno odškodninsko odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi, kot je urejena v 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pomemben poudarek daje pravilu proste podjetniške presoje, ki z zakonom sicer ni izrecno urejeno, vendar bi ga morala tudi pri nas uveljaviti sodna praksa. Obravnavana so tudi temeljna vprašanja uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb

Vida Mayr, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Vida Mayr, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava jamčevalni spregled pravne osebnosti gospodarskih družb v slovenski zakonodaji, ki je ena od redkih, v katerih je spregled zakonsko urejen (8. člen ZGD-1). Po opredelitvah pojmov so razčlenjene predpostavke, legitimacija in vsebina zahtevka pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb. Avtorica ugotavlja, da so sodišča pri uporabi 8. člena ZGD-1 (prej 6. člena ZGD) zadržana, s čimer soglaša. Izraža pa kritično stališče do zakonskega spregleda pravne osebnosti po 442. členu ZFPPIPP, kolikor določa odgovornost družbenikov za obveznosti brez likvidacije izbrisanih družb.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Odškodninski in drugi zahtevki znotraj povezanih družb v dejanskem ter pogodbenem koncernu

Marijan Kocbek, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava pravna razmerja med povezanimi družbami v dejanskem in pogodbenem koncernu ter varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb. V tej zvezi analizira institute v ZGD-1, ki posebej v dejanskem koncernu varujejo manjšinske delničarje pred prikrajšanji njihove družbe, ki jih povzroči obvladujoča družba s škodljivimi navodili. Najpomembnejši institut pri tem so tako imenovani izravnalni zahtevek odvisne družbe, subsidiarno pa odškodninski zahtevki zoper obvladujočo družbo in njene zastopnike. Posebno vlogo ima poslovodstvo odvisne družbe, ki mora v poročilu o odvisnosti razkriti vsa prikrajšanja odvisne družbe, sicer je samo odškodninsko odgovorno. V pogodbenem koncernu so manjšinski delničarji varovani s posebnim institutom nadomestila in odpravnine že v fazi sklenitve pogodbe o obvladovanju. Upnike pa varuje dolžnost obvladujoče družbe, da krije odvisni družbi izgubo, nastalo v času izvrševanja podjetniške pogodbe. Poleg tega zakon določa tudi odškodninsko odgovornost zastopnikov obvladujoče in odvisne družbe, če kršijo zakonske standarde dolžnega skrbnega delovanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Revizorji in izdelava posebnih in izrednih revizorskih poročil ter revizijskih mnenj o primernosti menjalnih razmerij, denarnih doplačil in nadomestil in odpravnin manjšinskim delničarjem

Marjan Odar, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marjan Odar, Podjetje in delo, 6-7/2010Pri posebni in izredni reviziji, pa tudi pri reviziji menjalnega razmerja ter pri revidiranju denarnih odpravnin izključenim manjšinskim delničarjem gre za revizije oziroma revizijske postopke, ki niso revizija računovodskih izkazov. Navedeni revizijski posli se opravijo po določbah Mednarodnih standardov revidiranja, Mednarodnih standardov poslov dajanja zagotovil in Mednarodnih standardov sorodnih storitev. Seveda mora imenovani revizor pri tovrstnem revidiranju dosledno upoštevati tudi ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkrivanje informacij: bistvena zmota in prevara

Mitja Kovač, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira zakonsko ureditev bistvene zmote in prevare. Glavne ugotovitve so: (1) Načeloma mora informacije pripraviti in posredovati tisti, ki lahko to naredi z najnižjimi stroški. (2) Izjema od dolžnosti razkritja informacij velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. (3) Dolžnost poštenega ravnanja pri izražanju golih mnenj in pri dajanju drugih nepreverljivih izjav je nepotrebna. (4) Razlika med laganjem in prikrivanjem informacij je irelevantna. (5) Prav nobene potrebe ni po ločenih doktrinah glede zmote, prevare in skrite napake - potrebna je enotna doktrina o dolžnosti razkritja informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ali potrebujemo spremembe delovne zakonodaje in kakšne

Barbara Kresal, 6.10.2010

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava vprašanje, ali so potrebne spremembe delovne zakonodaje in če so, kakšni naj bi bili glavni cilji in načela nove ureditve delovnih razmerij. Kot možni cilji so oprede-ljeni: prožna varnost (flexicurity), upoštevanje staranja prebivalstva, zagotavljanje minimalnih pravic delavcev, usklajenost z mednarodnimi delovnopravnimi standardi in pravom EU, usklajenost z relevantno zakonodajo drugih področij (socialna varnost itd.), povečanje učinkovitosti delovnopravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novi časovni in stroškovni okviri izvršilnega postopka

Damjan Orož, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Damjan Orož, Podjetje in delo, 6-7/2010Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) se v večjem delu spreminja ureditev prve faze izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe. Upniku je olajšano vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobi samo z vpogledom v evidence. K pospešitvi izvršilnega postopka bo prispevala tudi takojšnja izvršljivost na podlagi izvršilnega naslova, tj. poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če bo dovoljena izvršba na denarna sredstva pri banki in bo upnik izvršilni naslov priložil k predlogu za izvršbo. Pri izvršilnih sredstvih je malo sprememb. Poglavitna je, da je izvršba zdaj dovoljena na vseh računih dolžnika pri banki. Če dolžnik prenese poslovanje na drugo banko, sodišče o dovolitvi izvršbe na to banko ne odloči več s sklepom, temveč novi banki le odredi nadaljnjo izvršbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Direktiva 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih in njen pomen za evropsko zasebno pravo

Damjan Možina, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor predstavlja Direktivo 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih. Opredelitvi področja uporabe sledi predstavitev materialnega prava zavarovanja obveznosti. Kot pomembni novosti sta obravnavani pravica prejemnika zavarovanja, da si na podlagi dogovora prilasti predmet zavarovanja, ter pravica, da predmet zavarovanja na podlagi dogovora uporablja in z njim razpolaga. Kratkemu orisu posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnem postopku, predstavitvi kolizijskega prava finančnih zavarovanj in novosti, ki jih prinaša sprememba direktive v letu 2009, sledi obravnava pomena Direktive za evropsko zasebno pravo. Direktiva je redek primer evropske zakonodaje na področju stvarnega prava in je podlaga za njen nadaljnji razvoj, tako na ravni pozitivnega prava kot akademskih projektov za prihodnost evropskega zasebnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravimo

Jože Mencinger, 6.10.2010

Uprava

Jože Mencinger, Podjetje in delo, 6-7/2010Podatki o javni porabi ne podpirajo "samoumevnosti", da imamo prevelik javni sektor; njegov delež v BDP je za članico EU ravno pravšen. Tudi zdajšnji proračunski primanjkljaj in rast javnega dolga sta normalni posledici krize, populistično "varčevanje" z odpuščanjem zaposlenih v javnem sektorju in prehitro zmanjševanje primanjkljaja lahko krizo le poglobita in podalj-šata. Po klasifikaciji javnih izdatkov COFOG je Slovenija povsem "evropska", nad povprečjem EU27 so "dobre" dejavnosti: izobraževanje, rekreacija in kultura, okolje, zdravstvo in socialna varnost, zaostajajo pa "slabe": državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu. Po zaposlenosti Slovenija za povprečjem EU27 močno zaostaja v administraciji in zdravstvu, prehiteva pa ga v šolstvu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi

Franc Grad, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2010Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi so oblike odgovornosti vlade državnemu zboru, ki so močnejše, kot v večini drugih parlamentarnih demokracij. Še posebej to velja za interpelacijo, zlasti glede na to, da ministre v naši ureditvi imenuje državni zbor. Obenem pa so ta sredstva tudi pomembne pravice parlamentarne opozicije, kar je nadvse pomembno za izvajanje demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je zaradi tega položaj vlade šibkejši kot v primerljivih parlamentarnih sistemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj

Miha Juhart, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2010Finančna zavarovanja v zadnjem času pridobivajo pomen in postajajo pomemben steber finančnega sistema. Povečana uporaba finančnih zavarovanj pa zahteva tudi primerno in zanesljivo pravno ureditev. Evropska komisija je na ta izziv odgovorila z Direktivo 2002/47, o finančnih zavarovanjih, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o finančnih zavarovanjih. Avtor obravnava dva pomembnejša materialnopravna problema, povezana z izvrševanjem finančnih zavarovanj. Direktiva in ZFZ poudarjata potrebo po hitrem in neformalističnem načinu izvrševanja finančnih zavarovanj z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja okužbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Avtor je zaznal nekatere težave pri uresničevanju prodaje zaradi poplačila. Posebna pravila finančnih zavarovanj dovoljujejo tudi prisvojitev finančnega instrumenta, ki je predmet finančnega zavarovanja. Tudi v tem primeru je avtor našel nekatere pravne ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost. Te so podobne tistim iz znanega primera Cukurova Finance International Limited in Cukorova Holding AS proti Alfa Telecom Turkey Limited, na katerega opozarja.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2010(56)
> Oktober(56)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov