Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 3
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi

Franc Grad, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2010Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi so oblike odgovornosti vlade državnemu zboru, ki so močnejše, kot v večini drugih parlamentarnih demokracij. Še posebej to velja za interpelacijo, zlasti glede na to, da ministre v naši ureditvi imenuje državni zbor. Obenem pa so ta sredstva tudi pomembne pravice parlamentarne opozicije, kar je nadvse pomembno za izvajanje demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je zaradi tega položaj vlade šibkejši kot v primerljivih parlamentarnih sistemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zlorabe prava kot vzrok ljudske malodušnosti

Marko Pavliha, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2010. Slovenski etimološki slovar nas poduči, da izhaja glagol zlorabiti iz besednih zvez zlo rabiti in slabo porabljati, kar je dovolj zgovorno tudi v pravnem kontekstu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev v praksi

Marjeta Švab-Širok, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marjeta Švab-Širok, Podjetje in delo, 6-7/2010Na področju pravosodnega sodelovanja je prišlo do precejšnjih sprememb in napredka. Pravosodno sodelovanje ne poteka več s posredovanjem Ministrstva za pravosodje, temveč neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi. Pri tem veljajo načela medsebojnega zaupanja in priznavanja. Pri uresničevanju tovrstnega sodelovanja v praksi so pomemben dejavnik in hkrati ovira različne notranje pravne ureditve ter neposredno komuniciranje (zaradi različnih jezikov in prevajanja). Z namenom, da se ponudi pomoč pri pravosodnem sodelovanju in se to olajša ter pospeši, sta bila ustanovljena Evropska pravosodna mreža in Eurojust.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vpliv odločitev ESČP na odločanje Ustavnega sodišča

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010EKČP je "živ mehanizem", ki se nenehno razvija v sodni praksi ESČP, zato je nujno, da nacionalna sodišča pri razlagi vsebine posameznih konvencijskih pravic upoštevajo sodno prakso ESČP. Iz prispevka izhaja, da se Ustavno sodišče zaveda svoje vloge na tem področju: v številnih primerih je pri razlagi vsebine posamezne človekove pravice upoštevalo prakso ESČP, čeprav je ni izrecno citiralo. V številnih primerih se je izrecno sklicevalo na EKČP in sodno prakso ESČP in v nekaterih od njih je dalo posamezni pravici širšo vsebino, kot izhaja iz Ustave, ter se pri tem oprlo na prakso ESČP. Ker EKČP zagotavlja zgolj minimalne standarde varstva človekovih pravic, pa avtorica zagovarja stališče, da se v primeru, ko iz odločitev ESČP izhaja restriktiven pristop, na njegovo prakso ne bi smeli sklicevati kot na argument za zožujočo razlago človekovih pravic, ki jim Ustava priznava širše varstvo kot EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavno sodišče - ESČP - Sodišče EU

Ciril Ribičič, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava za uveljavljanje človekovih pravic usodni trikotnik, katerega oglišča so Ustava in Ustavno sodišče, EKČP in ESČP ter Listina EU o temeljnih pravicah in Sodišče EU. Po njegovem mnenju Ustava in Ustavno sodišče z uveljavljanjem evropskega prava ne smeta izgubiti in v praksi ne izgubljata svojega pomena. Zavzema se za takšno tekmovanje med tremi sodišči, ki bo vodilo do višjih standardov varstva pravic, in za takšno realizacijo Lizbonske pogodbe, ki bo ob upoštevanju posebnosti Sodišča EU prispevala k okrepitvi ESČP kot najvišjega varuha človekovih pravic v Evropi. Opozarja na zahtevnost sprememb, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, in se zavzema za sočasno reformiranje področja varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, torej od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvodne misli za razpravo

Lojze Ude, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči

Aleš Galič, 6.10.2010

Človekove pravice

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2010Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ali potrebujemo spremembe delovne zakonodaje in kakšne

Barbara Kresal, 6.10.2010

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava vprašanje, ali so potrebne spremembe delovne zakonodaje in če so, kakšni naj bi bili glavni cilji in načela nove ureditve delovnih razmerij. Kot možni cilji so oprede-ljeni: prožna varnost (flexicurity), upoštevanje staranja prebivalstva, zagotavljanje minimalnih pravic delavcev, usklajenost z mednarodnimi delovnopravnimi standardi in pravom EU, usklajenost z relevantno zakonodajo drugih področij (socialna varnost itd.), povečanje učinkovitosti delovnopravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Transakcijski stroški v pogodbenem pravu

Meta Ahtik, 6.10.2010

Obligacije

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2010Ob odsotnosti transakcijskih stroškov bi stranke v skladu s Coasovim teoremom vedno oblikovale popolno pogodbo, za katero je značilno, da predvideva vsa mogoča naključja in je hkrati učinkovita. Transakcijski stroški so vedno prisotni, zato oblikovanje popolne pogodbe ni mogoče. Od njihove relativne velikosti pa je odvisen izbor pogodbene oblike. V članku so prikazani vzroki obstoja transakcijskih stroškov in predstavljene njihove posledice za oblikovanje različnih pogodbenih oblik. Vzroki obstoja transakcijskih stroškov so v veliki meri upoštevani v obligacijskem pravu, ki sanira številne okoliščine, ki transakcijske stroške povečujejo. Med njimi so določbe o poslovni sposobnosti, ki jo mora za neki posel imeti pogodbenik, določbe o sanaciji problemov informacijske asimetrije in oportunističnega obnašanja strank, ki odpravljajo posledice zmote in prevare. Transakcijski stroški nadalje opredeljujejo način pogodbenega sodelovanja, ki se razvije med strankami. Najenostavnejši tržni način, značilen za klasične pogodbe, je omejen na generične predmete pogodbe z mnogo substituti. Če je za predmet pogodbe značilna večja specifičnost, se razvijejo kompleksnejše oblike pogodb. Ob občasnih transakcijah se v pogodbeni odnos vključi tretja oseba, ki opravlja funkcijo neodvisnega razsodnika, v primeru večje pogostosti tovrstnih transakcij pa se med strankama bodisi razvije specifično relacijsko razmerje, za katero je značilno, da se njegova vsebina oblikuje dinamično, nanjo pa vplivajo dolgoročni odnosi med strankami, ali pa pride do odločitve za združitev poslovanja v okviru enega subjekta (vertikalna integracija).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov

Bojan Podgoršek, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2010Spremenjeni zakon o zemljiški knjigi uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Predlog lahko vloži le profesionalni pooblaščenec: odvetnik, notar ali državni pravobranilec. Tudi vročitve profesionalnim pooblaščencem se opravijo elektronsko. V triletnem prehodnem obdobju pa bo lahko pridobitelj lastninske pravice na nepremičnini vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist tudi na zapisnik pri sodišču. Priloge predloga se obvezno pretvorijo v elektronsko obliko. Zakonske spremembe prilagajajo pravila zemljiškoknjižnega postopka elektronskemu okolju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkrivanje informacij: bistvena zmota in prevara

Mitja Kovač, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira zakonsko ureditev bistvene zmote in prevare. Glavne ugotovitve so: (1) Načeloma mora informacije pripraviti in posredovati tisti, ki lahko to naredi z najnižjimi stroški. (2) Izjema od dolžnosti razkritja informacij velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. (3) Dolžnost poštenega ravnanja pri izražanju golih mnenj in pri dajanju drugih nepreverljivih izjav je nepotrebna. (4) Razlika med laganjem in prikrivanjem informacij je irelevantna. (5) Prav nobene potrebe ni po ločenih doktrinah glede zmote, prevare in skrite napake - potrebna je enotna doktrina o dolžnosti razkritja informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvod v pogodbeno pravo (ekonomska analiza pogodbenega prava)

Kovač Mitja, Zajc Katarina, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja pogodbenega prava. Uvodoma pojasni ekonomski pomen izmenjave in njene posledice za gospodarstvo kot celoto. V nadaljevanju se osredini na pregled ekonomske funkcije pogodbenega prava, torej na tista ključna dispozitivna in kogentna pravila, ki omogočajo učinkovito urejanje pogodbenih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava

Joža Velkaverh, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Joža Velkaverh, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku avtorica predstavi spremembe materialnopravnih pravil, ki jih prinaša novela ZZK-1C. Sprejetje novele zakona je posledica uvedbe popolne informatizacije poslovanja zemljiške knjige, zato spremembe in dopolnitve pretežno sledijo cilju zagotoviti ustrezno pravno podlago za delovanje zemljiške knjige v novem okolju. Zakonodajalec je priložnost izkoristil tudi za odpravo določenih nejasnosti, ki so se pojavile v praksi zemljiškoknjižnih sodišč. Čeprav sta nova podoba zemljiške knjige in njeno poslovanje močno spremenjeni, pa spremenjena materialnopravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne prinašajo bistvenih vsebinskih novosti, saj kot izvedbena pravila še zmeraj temeljijo na enakih načelih in izhodiščih stvarnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila zemljiškoknjižnega postopka

Katarina Vodopivec, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Katarina Vodopivec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava informatizacijo poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo. Gre za nova pravila zemljiškoknjižnega postopka po noveli ZZK-1C (veljati naj bi začela 15. novembra 2010) - vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, elektronsko vročanje, elektronski spis. Zaradi informatizacije se spreminja postopek dodeljevanja zemljiškoknjižnih zadev po okrajnih sodiščih. Novela ZZK-1C uvaja elektronski izvirnik sklepa in informatizirano zbirko listin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Revizorji in izdelava posebnih in izrednih revizorskih poročil ter revizijskih mnenj o primernosti menjalnih razmerij, denarnih doplačil in nadomestil in odpravnin manjšinskim delničarjem

Marjan Odar, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marjan Odar, Podjetje in delo, 6-7/2010Pri posebni in izredni reviziji, pa tudi pri reviziji menjalnega razmerja ter pri revidiranju denarnih odpravnin izključenim manjšinskim delničarjem gre za revizije oziroma revizijske postopke, ki niso revizija računovodskih izkazov. Navedeni revizijski posli se opravijo po določbah Mednarodnih standardov revidiranja, Mednarodnih standardov poslov dajanja zagotovil in Mednarodnih standardov sorodnih storitev. Seveda mora imenovani revizor pri tovrstnem revidiranju dosledno upoštevati tudi ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Odškodninski in drugi zahtevki znotraj povezanih družb v dejanskem ter pogodbenem koncernu

Marijan Kocbek, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava pravna razmerja med povezanimi družbami v dejanskem in pogodbenem koncernu ter varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb. V tej zvezi analizira institute v ZGD-1, ki posebej v dejanskem koncernu varujejo manjšinske delničarje pred prikrajšanji njihove družbe, ki jih povzroči obvladujoča družba s škodljivimi navodili. Najpomembnejši institut pri tem so tako imenovani izravnalni zahtevek odvisne družbe, subsidiarno pa odškodninski zahtevki zoper obvladujočo družbo in njene zastopnike. Posebno vlogo ima poslovodstvo odvisne družbe, ki mora v poročilu o odvisnosti razkriti vsa prikrajšanja odvisne družbe, sicer je samo odškodninsko odgovorno. V pogodbenem koncernu so manjšinski delničarji varovani s posebnim institutom nadomestila in odpravnine že v fazi sklenitve pogodbe o obvladovanju. Upnike pa varuje dolžnost obvladujoče družbe, da krije odvisni družbi izgubo, nastalo v času izvrševanja podjetniške pogodbe. Poleg tega zakon določa tudi odškodninsko odgovornost zastopnikov obvladujoče in odvisne družbe, če kršijo zakonske standarde dolžnega skrbnega delovanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novi časovni in stroškovni okviri izvršilnega postopka

Damjan Orož, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Damjan Orož, Podjetje in delo, 6-7/2010Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) se v večjem delu spreminja ureditev prve faze izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe. Upniku je olajšano vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobi samo z vpogledom v evidence. K pospešitvi izvršilnega postopka bo prispevala tudi takojšnja izvršljivost na podlagi izvršilnega naslova, tj. poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če bo dovoljena izvršba na denarna sredstva pri banki in bo upnik izvršilni naslov priložil k predlogu za izvršbo. Pri izvršilnih sredstvih je malo sprememb. Poglavitna je, da je izvršba zdaj dovoljena na vseh računih dolžnika pri banki. Če dolžnik prenese poslovanje na drugo banko, sodišče o dovolitvi izvršbe na to banko ne odloči več s sklepom, temveč novi banki le odredi nadaljnjo izvršbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2010(56)
> Oktober(56)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov