Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj

Miha Juhart, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2010Finančna zavarovanja v zadnjem času pridobivajo pomen in postajajo pomemben steber finančnega sistema. Povečana uporaba finančnih zavarovanj pa zahteva tudi primerno in zanesljivo pravno ureditev. Evropska komisija je na ta izziv odgovorila z Direktivo 2002/47, o finančnih zavarovanjih, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o finančnih zavarovanjih. Avtor obravnava dva pomembnejša materialnopravna problema, povezana z izvrševanjem finančnih zavarovanj. Direktiva in ZFZ poudarjata potrebo po hitrem in neformalističnem načinu izvrševanja finančnih zavarovanj z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja okužbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Avtor je zaznal nekatere težave pri uresničevanju prodaje zaradi poplačila. Posebna pravila finančnih zavarovanj dovoljujejo tudi prisvojitev finančnega instrumenta, ki je predmet finančnega zavarovanja. Tudi v tem primeru je avtor našel nekatere pravne ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost. Te so podobne tistim iz znanega primera Cukurova Finance International Limited in Cukorova Holding AS proti Alfa Telecom Turkey Limited, na katerega opozarja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb

Vida Mayr, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Vida Mayr, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava jamčevalni spregled pravne osebnosti gospodarskih družb v slovenski zakonodaji, ki je ena od redkih, v katerih je spregled zakonsko urejen (8. člen ZGD-1). Po opredelitvah pojmov so razčlenjene predpostavke, legitimacija in vsebina zahtevka pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb. Avtorica ugotavlja, da so sodišča pri uporabi 8. člena ZGD-1 (prej 6. člena ZGD) zadržana, s čimer soglaša. Izraža pa kritično stališče do zakonskega spregleda pravne osebnosti po 442. členu ZFPPIPP, kolikor določa odgovornost družbenikov za obveznosti brez likvidacije izbrisanih družb.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah

Saša Prelič, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2010V članku je obravnavano upravičenje imetnikov deležev, da pod določenimi pogoji deleže prenesejo na družbo in zahtevajo plačilo denarne odpravnine. Ta bi morala biti taka, da bi zagotavljala, da se premoženjski položaj imetnikov deležev ne spremeni. Primernost denarne odpravnine je dopustno kontrolirati v posebnem sodnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novosti pri ureditvi položaja upraviteljev

Vladimir Balažic, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vladimir Balažic, Podjetje in delo, 6-7/2010Novela ZFPPIPP-C je položaj upraviteljev v insolvenčnih postopkih kar pomembno spremenila. Gotovo največje novosti prinašata ustanovitev Zbornice upraviteljev Slovenije, v katero so po zakonu včlanjeni vsi upravitelji, in na novo urejena disciplinska odgovornost upraviteljev. Posledica ustanovitve zbornice je tudi prenos dela nadzora nad upravitelji z ministra za pravosodje na zbornico. Precej drugače kot doslej bo urejeno nagrajevanje upraviteljev v stečajnih postopkih (kar bo konkretno pokazala šele nova tarifa). Pomembna novost pa je tudi možnost začasne ustavitve imenovanja posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej začet kazenski postopek zaradi suma storitve določenih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zavarovanje za brezposelnost v novi ureditvi trga dela

Grega Strban, 6.10.2010

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2010V predlagani novi ureditvi trga dela se spreminja vloga zavarovanja za brezposelnost. S skrajševanjem odpovednih rokov in z zmanjševanjem odpravnin se prenaša breme zagotavljanja varnosti dohodka z delodajalca na državo, saj je predvideno nekaj več ugodnosti v zavarovanju za brezposelnost (ki ga pretežno financira država). Hkrati se s poudarjanjem aktivacije to breme prenaša z države na brezposelno osebo. Brezposelne osebe, delodajalci in država morajo prispevati k zmanjšanju brezposelnosti. Aktivacija sama in poudarjanje odgovornosti posamezne brezposelne osebe ne more zadostovati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših v okviru spreminjanja delovne in socialne zakonodaje

Polonca Končar, 6.10.2010

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Polonca Končar, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica poudarja, da se je spremenilo globoko zakoreninjeno prepričanje, da starost sama po sebi pomeni nezmožnost za delo in da v Evropi veliko razpravljajo o nujnosti politik v podporo konceptu aktivnega staranja, ki ga tudi pojasni. Avtorica obravnava pravne ukrepe, ki lahko prispevajo k podaljševanju delovnega življenja ljudi, in pri tem upošteva veljavno delovno zakonodajo kot tudi predvidene reforme delovne in socialne zakonodaje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti

Nina Plavšak, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2010Z novelo ZFPPIPP-C so bila pravila ZFPPIPP o učinkih postopka zaradi insolventnosti za ločitvene pravice spremenjena tako, da postopek zaradi insolventnosti ne učinkuje za nobeno ločitveno pravico, pridobljeno pred njegovim začetkom, ne glede na to, na kakšen način je bila pridobljena (bodisi v izvršilnem postopku bodisi na podlagi pravnega posla) in koliko časa pred uvedbo ali začetkom postopka zaradi insolventnosti je bila pridobljena. Po spremenjenih pravilih, uveljavljenih z novelo ZFPPIPP-C, se prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov osredotoči v stečajnem postopku tudi takrat, ko je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku. Izjema od novega pravila velja samo, če je bila v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka že izvedena prodaja (unovčenje) premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prodaja premoženja v stečajnem postopku

Darja Novak-Krajšek, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Darja Novak-Krajšek, Podjetje in delo, 6-7/2010V stečajnem postopku niso dovoljeni vsi poznani načini prodaje premoženja. Prispevek prikazuje dovoljene načine prodaje, njihove značilnosti in pravila pa tudi specifične omejitve in posebnosti prodaje v stečajnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Direktiva 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih in njen pomen za evropsko zasebno pravo

Damjan Možina, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor predstavlja Direktivo 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih. Opredelitvi področja uporabe sledi predstavitev materialnega prava zavarovanja obveznosti. Kot pomembni novosti sta obravnavani pravica prejemnika zavarovanja, da si na podlagi dogovora prilasti predmet zavarovanja, ter pravica, da predmet zavarovanja na podlagi dogovora uporablja in z njim razpolaga. Kratkemu orisu posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnem postopku, predstavitvi kolizijskega prava finančnih zavarovanj in novosti, ki jih prinaša sprememba direktive v letu 2009, sledi obravnava pomena Direktive za evropsko zasebno pravo. Direktiva je redek primer evropske zakonodaje na področju stvarnega prava in je podlaga za njen nadaljnji razvoj, tako na ravni pozitivnega prava kot akademskih projektov za prihodnost evropskega zasebnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pomen sodne prakse za razvoj delovnega prava

Marta Klampfer, 6.10.2010

Delovna razmerja

Marta Klampfer, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku je prikazan vpliv, ki ga imata ustavnosodna praksa in praksa delovnih sodišč, bodisi neposredno bodisi posredno, na razvoj delovnega prava, predvsem na urejanje instituta prenehanja delovnega razmerja po prej veljavni delovnopravni zakonodaji, kakor tudi na razvoj instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi po novi delovnopravni zakonodaji. Po naši pravni ureditvi skrbi za enotno sodno prakso Vrhovno sodišče RS, zato je za razvoj delovnega prava posebej pomembna njegova praksa. Pomen argumenta precedensa seveda ni le v zagotavljanju enakosti pred zakonom, temveč tudi pravne varnosti, saj zagotavlja jasnost in predvidljivost sodnega odločanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko poslovanje in elektronski podpis v evropskem in slovenskem pravu

Jorg Sladič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek analizira pojem elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa s stališča primerjave s klasično papirno obliko. Pri tem poudari vlogo oblike in vlogo podpisa v pravnem prometu. Avtor pride do sklepa, da elektronsko poslovanje pomeni le, da namesto papirja uporabljamo elektronske medije. Pravni problemi, s katerimi se srečujemo v elektronskem poslovanju, se ne razlikujejo od pravnih problemov, ki jih poznamo že iz klasičnega poslovanja v fizični obliki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Repo posli in dogovori o izravnavi v slovenskem pravu

Rok Rozman, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Rok Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2010Repo posel je produkt finančne prakse, pri katerem se prodajalec in kupec dogovorita o prodaji finančnih instrumentov in hkrati o povratnem terminskem odkupu istih finančnih instrumentov. Pojavlja se lahko tudi kot specifična oblika financiranja, pri čemer so za primer kršitve pogodbenih obveznosti ali nastop insolventnosti predvidene pravne posledice dogovora o izravnavi. Ne glede na dejstvo, da se tovrstni posli običajno sklepajo na osnovi mednarodno uveljavljenih standardiziranih pogodb, je njihova pravna veljavnost, vključno z dogovorom o izravnavi, zagotovljena tudi v okviru slovenske zakonodaje, in sicer ob sklepanju, izvršitvi zavarovanja ter v primerih začetka in trajanja postopkov zaradi insolventnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Menica v izvršbi

Tomaž Keresteš, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku obravnava menico v izvršbi. Pri tem se osredini predvsem na menico kot verodostojno listino. Po uveljavitvi novele ZIZ-H imajo menični upniki na voljo dva postopka za uveljavitev meničnih terjatev. Lahko predlagajo običajni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je hiter in v katerem ni treba priložiti menice, omogoča pa poplačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga možnost je postopek izvršbe na podlagi predložene menice, ki je posebna vrsta postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zanj je značilno, da mora upnik menico sodišču predložiti, omogoča pa poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Zakon sicer določa, da mora biti sklep izdan v roku petih dni, je pa vprašanje, ali bodo sodišča takšen rok lahko upoštevala tudi v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Malo delo in prožne oblike dela v prenovljeni delovni zakonodaji

Darja Senčur-Peček, 6.10.2010

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava prožne oblike zaposlovanja, predvsem atipične pogodbe o zaposlitvi (pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku) in malo delo. Predstavljena je veljavna zakonska ureditev atipičnih pogodb o zaposlitvi in dejanske razmere na trgu dela, nato pa so nakazane potrebne zakonske spremembe. Prikazana je tudi predlagana zakonska ureditev malega dela in ocenjena njena ustreznost, tudi ob primerjavi z nemško ureditvijo neznatne zaposlitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Omejitve pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena: gospodarske javne službe v primežu prava EU

Aleš Ferčič, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2010V tem prispevku avtor obravnava nekatera aktualna vprašanja glede razlage prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 106. člena PDEU, upoštevajoč referenčno zadevo Altmark Trans in prakso, ki ji je sledila, prav tako pa obravnava pravne posledice, ki (lahko) nastopijo, če ima konkretno javno financiranje naravo državne pomoči oziroma če pride do kršitve pravil o državnih pomočeh. Avtor prispevek konča s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki se nanašajo na nerešena teoretična vprašanja in probleme v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravimo

Jože Mencinger, 6.10.2010

Uprava

Jože Mencinger, Podjetje in delo, 6-7/2010Podatki o javni porabi ne podpirajo "samoumevnosti", da imamo prevelik javni sektor; njegov delež v BDP je za članico EU ravno pravšen. Tudi zdajšnji proračunski primanjkljaj in rast javnega dolga sta normalni posledici krize, populistično "varčevanje" z odpuščanjem zaposlenih v javnem sektorju in prehitro zmanjševanje primanjkljaja lahko krizo le poglobita in podalj-šata. Po klasifikaciji javnih izdatkov COFOG je Slovenija povsem "evropska", nad povprečjem EU27 so "dobre" dejavnosti: izobraževanje, rekreacija in kultura, okolje, zdravstvo in socialna varnost, zaostajajo pa "slabe": državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu. Po zaposlenosti Slovenija za povprečjem EU27 močno zaostaja v administraciji in zdravstvu, prehiteva pa ga v šolstvu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Sklepanje pogodb po internetu v sodni praksi Sodišča EU - od pristojnosti do odgovornosti

Verica Trstenjak, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava pravna vprašanja, povezana z elektronskim poslovanjem, natančneje vprašanja glede pristojnosti v primeru sporov iz pogodb, sklenjenih po internetu, vprašanja odgovornosti potrošnika pri odstopu od pogodbe in vrnitve stvari, kupljene po internetu, in vprašanja glede plačil pri sklepanju pogodb po internetu. Avtorica predstavi pravno ureditev na teh področjih in analizira najpomembnejše zadeve iz sodne prakse Sodišča EU, na primer zadeve C-585/08, Pammer, C-144/09, Hotel Alpenhof, C-489/07, Messner in C-205/07, Gysbrechts. Sklepno avtorica obravnava tudi nekatere primere tožb proti državam članicam zaradi neizpolnitve obveznosti pri sklepanju pogodb na daljavo in varstva zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izvršljiv notarski zapis

Vesna Rijavec, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku so predstavljeni najpomembnejši elementi izvršljivega notarskega zapisa s poudarkom na soglasju zavezanca z neposredno izvršljivostjo in na vlogi notarskega zapisa pri zavarovanju in utrditvi obveznosti. Pomembna je ugotovitev, da neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki in nekaterih posebnih bančnih poslih ne more biti zaradi nedoločenosti terjatve oziroma izvršilnega naslova, ker ob izdaji zapisa zavezanec še ne more podati soglasja v povezavi s konkretno znano terjatvijo. Namesto z maksimalno hipoteko je mogoče nedoločene bodoče in pogojne terjatve zavarovati z neakcesornim zemljiškim dolgom. Avtorica opozarja na dodatne dolžnosti notarja pri upoštevanju ozadja pri sklepanju nepremičninskih pravnih poslov in tudi na druge elemente za zagotavljanje pravne varnosti. Prikazane so možne pomanjkljivosti notarskega zapisa in načini njihove odprave s tožbo ali v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zloraba postopkov sprejemanja splošnih pravnih aktov

Albin Igličar, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2010O zlorabi prava oziroma materialnih in procesnih pravic govorimo, ko pravice uporabljamo v nasprotju z njihovim družbenim namenom. Kadar izvršujemo svojo pravico samo zato, da posegamo v pravico drugega, se pojavljajo primeri zlorabe pravice. Med bistvene elemente pravne kulture spada tudi načelo, da je treba pravico izvrševati v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pravica vzpostavljena (institucionalizirana). Namen pravice je najbolj razviden iz njenega interesnega ozadja. Širše družbeno gledano je namreč pravica opredeljena kot pravno zavarovani interes. Zato prihaja do zlorabe pravice, kadar nekdo uveljavlja svojo pravico, ne da bi sledil v njej zajetemu interesu, ampak jo izvršuje v nasprotju z njeno interesno vsebino in s tem posega v pravice drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Glose o zlorabi pravnega pozitivizma, pravne oblike in prepovedi zlorabe pravice

Marijan Pavčnik, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2010Pozitivistično spoznavanje pravnega (normativnega) okvira je bistvena predpostavka, ki omogoča, da pravno odločamo o konkretnih primerih. Vsebinsko napolnjevanje pravnega (normativnega) okvira (razumevanje in razlaga pravnih besedil) in izbira med več možnostmi, ki prihajajo v poštev, presegata pravni pozitivizem in njegov pristop k pravu. - Zloraba pravnega akta kot oblike je na primer podana tedaj, ko je zakonska tvarina urejena z ustavnim zakonom, ki ni predmet ustavnosodne presoje. Pravno nesprejemljivo je tudi izvrševanje pravice, ki se hoče skriti za navidezno dopustnim ciljem. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti korelativne. Mera prava je vselej tudi mera do drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi 2010 Oktober

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov