Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 466)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Institut cenovnih škarij – kazalnik razlik med cilji konkurenčnega prava v ZDA in EU

Dušan Mitrović, 1.4.2019

Varstvo konkurence, cene

Dušan Mitrović, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek obravnava cenovne škarje kot obliko zlorabe prevladujočega položaja. Osredotoča se na pojav povsem različne obravnave cenovnih škarij v sodni praksi Zveznega vrhovnega sodišča ZDA in Sodišča EU. Ob primerljivi pravni podlagi skoraj enake dejanske stanove cenovnih škarij Zvezno vrhovno sodišče ZDA obravnava kot dovoljeno tekmovanje na račun učinkovitosti, Sodišče EU pa kot izključevalno zlorabo prevladujočega položaja. Paradoks prepovedi cenovnih škarij, ki je v tem, da njihova prepoved zvišuje cene proizvodov in storitev na relevantnem trgu in tako bolj koristi konkurentom kot potrošnikom, razkriva, da gre razlog za različno obravnavo cenovnih škarij iskati v različnih ciljih in varovanih dobrinah konkurenčnega prava v EU in v ZDA. Medtem ko antitrust v ZDA prepoveduje le tista izključevalna ravnanja, ki škodujejo blaginji potrošnikov, Evropska komisija in Sodišče EU 102. člen Pogodbe o delovanju EU razlagata na način, da prepoveduje tudi nekatera omejevalna ravnanja, ki škodujejo le blaginji konkurentov. S tem v konkurenčno pravo EU vpletata koncepte prava reguliranih sektorjev, katerih namen je nižanje vstopnih ovir novim podjetjem za vstop na trg. Namen prispevka je prikazati, da s prepovedjo cenovnih škarij Evropska komisija in Sodišče EU to počneta na škodo blaginje potrošnikov in grobo posegata v pravno varnost podjetij s prevladujočim položajem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odpoklic uprave

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem

Sašo Šilec, 1.4.2019

Obligacije

Sašo Šilec, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek odpira in obravnava obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem pod predpostavko, da bi ta prodrl tudi na trg Republike Slovenije. V uvodu je predstavljeno delovanje Uberjeve digitalne pametne platforme in mobilne aplikacije, s katero uporabniki dostopajo do storitev. Posebna pozornost je namenjena problemom in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, pri čemer je poudarek na konkretnem primeru prevoza z Uberjem. Ob upoštevanju dejstva, da problematika ponujanja storitev posega na različna pravna področja, se avtor v prispevku omejuje izključno na obligacijskopravna vprašanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

Jure Jakšić, 1.4.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Jure Jakšić, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost direktorjev vseh družb v koncernu za škodljiva navodila in posojila

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odločanje nadzornega sveta (2. del)

Kristijan Zakšek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vpliv ustanovitve hčerinske družbe s stvarnim vložkom na pravni položaj upnikov družbe ustanoviteljice

Saša Prelič, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2019Dejansko stanje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc, 1.4.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2019Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve? Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila in davki

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vsebina PID št.2/2019

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019stran 197 Janez Vončina Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant stran 217 Kristijan Zakšek Odločanje nadzornega
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Promet s kmetijskimi zemljišči

mag. Žiga Rejc, 1.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijstvo

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči. Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Title: 25 Years of the UN Convention on International Sale of Goods (CISG) in Slovenia: Challenges and Experiences Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. Howev
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Obligacije

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan, 1.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Damjan, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1. Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1 Title: Revision of the Shareholders' Rights Directive - Directive (EU) 2017/828 of the European Parliament and of the Council od 17 May 2017 amending Directive 2007/36/EC as regards the encouragement of long-term shareholder engagement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Ničnost poroštva

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Mađarsko građansko pravo - od precedentnog do kodeksnog prava (razvoj i novi kodeks)

prof. ddr. József Szalma, 1.4.2018

Obligacije

József Szalma, Podjetje in delo, 2/2018Rezime: U radu je ukazano na tendencijsku evoluciju mađarskog građanskog prava. U prvoj fazi, za vreme reprezentativnog (staleškog) društva važilo je tzv. običajno pravo, kodifikovano u Verbecijevom Tripartitu (1517). Za to vreme je, uz to, važilo tzv. precedentno pravo, tj. pravilo da je Vrhovni sud, ili vrhovna sudska instanca zauzimala načelne stavove, koji su bili izvorište prava za analogne slučajeve. U građanskom periodu, naročito u tzv. Sečenjijevom liberalnom zakonodavstvu, u prvim decenijama 19. veka je parlament donosio važne reformske zakone, i u njihovom domenu zakon je postepeno preuzeo ulogu izvorišta prava namesto precedenata. Takvi su zakoni npr. o privrednim društvima, zakon o eksproprijaciji radi javnog interesa, npr. izgradnje puteva, mostova, uz pravičnu naknadu. Godine 1848. donet je XV zakon, koji uvodi građansku ravnopravnost, ukida avicitet i najavljuje donošenje građanskog zakonika. Na osnovu odluke Zemaljske zakonodavne skupštine (Mađ. Országbírói Értekezlet) 1861. godine donet je privremeni, okvirni građanski zakonik. Nakon Nagodbe (1867), tokom 19. veka nastali su nacrti kodeksa po delovima građanskog prava (obligaciono pravo, porodično pravo, stvarno pravo, nasledno pravo), od kojih su neki i stupili na snagu, npr. Zakon o porodici, starateljstvu (1896). Godine 1875. je donet Zakon (kodeks) o trgovinskim društvima. I u domenima ovih zakona "potisnuti" su kao izvorište prava, precedenti. U prvoj polovini 20. veka nastali su nacrti ili predlozi kodeksa koji su obuhvatali celinu građanskog prava (1900, 1912, 1913, 1928). Predlog iz 1928, iako nije donet, bio u primeni u sudskoj praksi. Prvi građanski zakonik je donet 1959. godine. On je ukinuo precedente. Posle promene sistema, 1989. godine, i prelaska sa administrativno-planske privrede na tržišnu, Građanski zakonik je pretrpeo brojne izmene. No, zbog konzistencije, Parlament je 1998. godine doneo odluku o rekodifikaciji. Rekodifikacija je završena 2013,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Glasovanje invalidov na volitvah in diskriminacija

dr. Jurij Toplak, 1.4.2018

Človekove pravice

Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja. Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Vsebina PID št.2/2018

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018stran 209 Damjan Možina Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje 25 Years of the UN Convention on International Sale of Goods (CISG) in Slovenia: Challenges and Experiences stran 226 Matevž Z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Namen in odškodninska odgovornost

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Ni torej pomembno, ali je povzročitelj želel povzročiti škodljivo posledico ali ne. Povzročitev škode v civilnem pravu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vsebina PID št.2/2017

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Vsebinsko kazalo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 2

Leto objave

2019(12) 2018(12) 2017(12) 2016(19)
2015(12) 2014(14) 2013(15) 2012(15)
2011(15) 2010(15) 2009(18) 2008(14)
2007(11) 2006(18) 2005(20) 2004(32)
2003(18) 2002(25) 2001(25) 2000(22)
1999(21) 1998(21) 1997(17) 1996(12)
1995(11) 1994(12) 1993(13) 1992(7)
1991(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov