Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vpis omejitve zastopanja v sodni register

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi podzakonskega akta, s katerim je določena omejitev pooblastil zakonitega zastopnika javnega zavoda, v Uradnem listu ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učinka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

Klemen Drnovšek, 1.8.2018

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša številne novosti na različnih gospodarskih področjih. Kot ena izmed glavnih uporabnih vrednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov se omenja tudi možnost sklepanja avtomatično izvršljivih pogodb. Tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts) se sklepajo v obliki računalniške kode. Po oblikovanju računalniške kode (sklenitvi pametne pogodbe) vsebine pogodbenega razmerja ni več mogoče spremeniti. Ko se izpolnijo vnaprej določeni pogoji, se pametna pogodba avtomatično izpolni. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov naj bi jamčila izpolnitev, saj pametne pogodbe po njeni sklenitvi ni več mogoče preklicati ali zaustaviti. Zaradi posebnih značilnosti pametnih pogodb se postavljajo vprašanja o njihovi pravni veljavnosti in o morebitni potrebi po sprejetju novih pravil na področju pogodbenega prava. Avtor v prispevku najprej pojasni osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pojem pametne pogodbe, v nadaljevanju pa obravnava vprašanja glede pravnih vidikov sklepanja pametnih pogodb ter glede vpliva sklepanja pametnih pogodb na uporabo in razlago pravil pogodbenega prava.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 5

Leto objave

< Vsi
2018(6)
> Avgust(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJK LMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov