Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot dobiček iz kapitala 3. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot prikrito izplačilo dobička 4. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot zloraba predpisov 5. Sklep Povzetek Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Novi obliki zavarovanja obveznosti v našem prostoru: nebančna garancija in poroštvo na prvi poziv

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.12.2015

Banke, zavodi

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Značilnosti zakonskih oblik osebnih zavarovanj obveznosti 2.1. Pristop k dolgu 2.2. Poroštvo 2.3. Bančna garancija 3. Dopustnost nebančne neodvisne garancije 3.1. Opredelitev 3.2. Problem neurejenosti v zakonodaji 3.3. Problem "abstraktnosti" garancije 3.4. Problem prenosl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji

Irena Prodan, 1.12.2015

PRORAČUN

Irena Prodan, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Pravna ureditev v Sloveniji 2.1. Zakonodajni okvir po osamosvojitvi 2.2. Zakonodajni okvir po vstopu Slovenije v Evropsko unijo 2.3. Značilnosti Zakona o javno-zasebnem partnerstvu 3. Koncept "institucionalizacije" javno-zasebnega partnerstva 3.1. Institucionalni modeli javno-za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Položaj banke pri kapitalskem nadomestnem posojilu

Saša Prelič, 31.12.2013

Banke, zavodi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2013Po določbah četrtega odstavka 227. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se glede posojil družbi, danih namesto lastnega kapitala, za delničarje, ki so v družbi udeleženi z več kot 25-odstotnim deležem glasovalnih pravic, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena ZGD-1. Te v primeru družb, ki so organizirane v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, določajo, da za posojila, ki so jih družbeniki dali družbi v času, ko bi ji kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti lastni kapital, v morebitnem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ni dopustno zahtevati njihovega vračila. Zakon določa, da se v stečaju ali prisilni poravnavi tako posojilo šteje kot premoženje družbe (drugi stavek prvega odstavka 498. člena ZGD-1). Smiselno enako velja tudi za druga pravna dejanja družbenika, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila (tretji odstavek 498. člena ZGD-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Davek od dobička iz kapitala na podlagi dedovanja

Avtor ni naveden, 31.12.2013

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2013Prvostopenjski davčni organ je pritožnici z odločbo odmeril dohodnino od dobička iz kapitala iz naslova odsvojitve nepremičnine, ki jo je pritožnica podedovala po pokojnem očetu. Odločitev o odmeri dohodnine temelji na stališču, da je kot čas pridobitve nepremičnine pomemben datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ker je bil sklep o dedovanju izdan 15. 1. 2003, pritožnica ni bila obravnavana po 153. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07 in 10/08 - v nadaljevanju ZDoh-2), ki iz obdavčitve dobička iz kapitala izvzema nepremičnine, pridobljene pred 1. 1. 2002. Odločitev o odmeri dohodnine je potrdilo Ministrstvo za finance z odločbo, ki jo je pritožnica izpodbijala s tožbo v upravnem sporu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Nerazumljivo stališče Državne revizijske komisije o nepopolnosti ponudbe v sklepu št. 018-145/2013-3

Vesna Kranjc, 31.12.2013

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2013Naročnik je po javni objavi in izvedenem postopku izbral ponudbo družbe LL. Proti odločitvi je bil vložen zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK) pa je ocenila, da je zahtevek za revizijo utemeljen in je s sklepom št. 018-145/2013-3, z dne 20. maja 2013, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Razlog za razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri oziroma oddaji javnega naročila je, po oceni DRK, nepopolnost ponudbe LL. Ponudba LL naj bi bila nepopolna, ker je LL v ponudbi, v 4. točki, kot svojo obveznost glede roka izvedbe navedel: "skladno s projektno nalogo in pogodbo". Po oceni DRK je takšna določitev roka napačna, vsak od ponudnikov je po oceni DRK moral v obrazec vpisati rok v dnevih po sklenitvi pogodbe ali navesti končni datum izvedbe naročila. Po oceni DRK navedba "skladno s projektno nalogo in pogodbo" pomeni kršitev, čeprav je:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Odvzem koncesije v javnem interesu in varstvo pridobljenih pravic koncesionarja

Mirijam Križevnik, 31.12.2013

PRORAČUN, Obligacije

Mirijam Križevnik, Podjetje in delo, 8/2013Avtorica se v prispevku ukvarja s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je odvzem koncesije v javnem interesu zakonit. Ukrep, ki posega v pridobljene pravice koncesionarja, mora biti v skladu z zahtevami načela sorazmernosti. To načelo zahteva presojo razumnosti posegov v pravno zavarovana upravičenja posameznikov ter omejuje samovoljo upravnih organov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Samoprijava po Zakonu o davčnem postopku

Jernej Podlipnik, 14.12.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 8/2011Avtor obravnava samoprijavo davčnih obveznosti, ki davčnim zavezancem omogoča, da se izognejo globi za povzročeni prekršek, če pri davčnemu organu vložijo ustrezno dokumentacijo za izvedbo ene od dveh oblik samoprijave po Zakonu o davčnem postopku. S tem sporočijo davčnemu organu, da njihova prvotno vložena dokumentacija ni pravilna oziroma da je sploh niso vložili in koliko davka morajo plačati. Poleg plačila davka so dolžni plačati še medbančne obresti, povečane za določen kazenski pribitek, ki je odvisen od časa, ki je pretekel od takrat, ko bi moral biti davek prvotno plačan, oziroma od takrat, ko bi morala biti davčna napoved prvotno vložena. Prispevek vsebuje tudi avtorjeve pomisleke glede veljavne pravne ureditve in predloge za izboljšavo v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

IZBIRA UPRAVLJALCA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA IN PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU

Vesna Kranjc, 15.12.2010

Uprava, PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2010Sodišče EU (veliki senat) je v zadevi C-271/08, Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji, dne 15. julija 2010 odločilo, da je pogodba za storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja za delavce občinskih javnih služb javno naročilo ter da občinske uprave ali podjetja, ki so naročniki, teh poslov ne morejo oddajati neposredno osebam, ki so navedene v kolektivni pogodbi, ki med drugim ureja preoblikovanje dela plače v pokojninsko zavarovanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄8

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) Z DNE 10. SEPTEMBRA 2009, C-573/07

Avtor ni naveden, 12.12.2009

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄8

Vloga organa druge stopnje v davčnem postopku

Danilo Marinovič, 17.12.2007

Upravni postopek in upravne takse, Davčne službe

Danilo Marinović, Podjetje in delo, 8/20071. UVOD 2. ZAGOTAVLJANJE PRAVNE VARNOSTI 3. UPORABA DAVČNIH PREDPISOV IN PREDPISOV DRUGIH PRAVNIH PODROČIJ 4. OBSEG ODLOČANJA O PRITOŽBI NA DRUGI STOPNJI 5. SAMOSTOJNOST ODLOČANJA 6. VPLIV ODLOČANJA ORGANA DRUGE STOPNJE NA DAVČNO PRAKSO 7. PROCESNA DEJANJA, NAČINI ODLOČANJA IN POSLOVANJE...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄8

PRAVILNA, SPREJEMLJIVA, PRIMERNA PONUDBA V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA

dr. Vesna Kranjc, 16.12.2005

Proračun

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2005VPRAŠANJE Ali je glede na določbe ZJN-1 in Pravilnika o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, mogoče kot nesprejemljivo označiti pra-vilno ponudbo, ki presega vrednost iz investicijskega elaborata? ODGOVOR Določbe ZJN-11 in izvedbenega Pravilnika2 glede...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄8

JAVNA NAROČILA, ZAVAROVALNA POGODBA, ZAČASNO KRITJE

dr. Vesna Kranjc, 16.12.2005

Obligacije, Proračun

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2005VPRAŠANJE Ali zavarovanje premoženja za čas od 1. januarja do 31. marca 2005 na podlagi določbe iz razpisne dokumentacije o začasnem kritju nasprotuje pravilom ZJN-1?1 Dejansko stanje Naročnik sklepa pogodbe o premoženjskem zavarovanju za dobo enega leta oziroma za koledarsko leto. Za leto 2004...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄8

Pritožbeni in revizijski postopek po ZDSS-1(*1)

dr. Janez Novak, 8.12.2004

Davki občanov in dohodnina

dr. Janez Novak, Podjetje in delo, 8/20041. SPLOŠNO Medtem ko se je z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) bistveno spremenilo materialno pravo, ki je podlaga za odločanje delovnih sodišč (v nadaljevanju: Dsod), se bo (je) z novim Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄8

Razvoj sodobnih načel obdavčevanja

dr. Bojan Tičar, 8.12.2003

Davki občanov in dohodnina

dr. Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2003I. UVOD V tem sestavku bomo predstavili razvoj in nekatera sodobna načela obdavčevanja. Sestavek je namenjen predstavitvi temeljnih davčnih načel predvsem v duhu sedanjih razlag davčnih predpisov, kakor tudi sui generis razumevanja davčnega prava kot posebne pravne discipline. Verjamemo, da bo v ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄8

Deveta sekcija: KONCESIJA IN JAVNA NAROČILA

Avtor ni naveden, 8.12.2003

Proračun

, Podjetje in delo, 8/2003(Stališča) Predstavitev prispevkov in razprava sekcije Koncesije in javna naročila je v okviru uvodnih predstavitev in v razpravi pokazala na številna vprašanja, ki jih veljavni zakoni in drugi predpisi ne rešujejo ali ne rešujejo ustrezno. Zato je bila najpomembnejša ugotovitev sekcije, da je po...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄8

JAVNA NAROČILA, SPREJETJE PRORAČUNA – POGOJ ZA ZAČETEK POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA(*1)

dr. Vesna Kranjc, 8.12.2003

Proračun

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2003VPRAŠANJE Naročnik pojasnjuje, da je postopek za oddajo javnega naročila začel pred sprejetjem proračuna zato, ker bi se v nasprotnem primeru (začetek postopka po sprejetju proračuna) zagotovo zgodilo, da ne bi bil upravičen do že odobrenih sredstev v proračunu, in to iz razlogov, določenih v pre...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2002⁄8

Carinska unija

dr. Marjana Coronna, 11.12.2002

Predpisi o carini in prosti trgovini

dr. Marjana Coronna, Podjetje in delo, 8/2002UVOD Svoboda prostega pretoka blaga je temeljno pravilo za graditev enotnega evropskega trga in tudi temeljna svoboščina za pravne in fizične osebe, torej uvoznike in izvoznike, po Pogodbi o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES). Svoboda prostega pretoka blaga zahteva odstranitev vseh ovir, ki ovi...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2001⁄8

Zagotavljanje konkurence, enakopravnosti in pravila o javnih naročilih

dr. Vesna Kranjc, 11.12.2001

Proračun, Varstvo konkurence, cene

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2001Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2001⁄8

Javna naročila - pooblastila državne revizijske komisije*

dr. Vesna Kranjc, 11.12.2001

Proračun, Računsko sodišče

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2001VPRAŠANJE Ali je Državna revizijska komisija smela napotiti naročnika, da ponovno zahteva analizo cen od določenega ponudnika, če je tega ponudnika naročnik že pozval, a se po prvem pozivu ponudnik ni odzval in je razpisna dokumentacija določala, da se v tem primeru (če ponudnik ne predloži analize ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2001⁄8

Javna naročila - katere podatke lahko ponudnik v ponudbi označi za zaupne*

dr. Vesna Kranjc, 11.12.2001

Proračun

dr. Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2001VPRAŠANJE Ali lahko v postopku oddaje javnega naročila naročnik v razpisni dokumentaciji navede, da lahko ponudniki dele dokumentacije, za katere menijo, da so poslovna skrivnosti ponudnika, označijo z navedbo "zaupno"? V konkretnem primeru je v zvezi s takšno določbo v razpisni dokumentaciji ede...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 8

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(1) 2015(2)
2013(4) 2011(1) 2010(1) 2009(1)
2007(1) 2005(2) 2004(1) 2003(3)
2002(1) 2001(3) 1999(2) 1998(1)
1997(2) 1996(1) 1995(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

ABC ĆČD ĐEFGHIJK LM N OP QR SŠ T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov