Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 511)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Vsebina PID št.8/2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Članki/Articles stran 1353 Martin Čarni Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares Članki/Articles stran 1367 Petra Grah, Borut Bratina/b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Informativni dokaz (1/196) * Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2016 Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem (1/202) * Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Avsec Franci - Načela evropskega zadružnega prava (PECOL) - 3-4/580 Bratina Borut - Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo - 6-7/1034 - Uporaba instituta delne ponudb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018V Portorožu je od 11. do 13. oktobra 2018 potekalo 44. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 62 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani) A Airbnb Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu (Janja Hojnik) - 6-7/965 Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Authors and their Papers in 2017 Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Days of Slovenian Jurists 2017 Povzetek: V Portorožu je od 12. do 14. oktobra 2017 potekalo 43. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih strokovnjakov v osmih sekcijah (Varstvo povezanih družb in koncerni po novelah ZGD-1, (So)delovanje strank v splošnem in posebnih upravnih postopkih, EU pred izzivi brexita, migracij in digitalnega prava, Gradbena pogodba, Delovno pravo v dobi raznovrstnih oblik dela in informacijske tehnologije, Reforma upravljanja z etažno lastnino in stanovanjskih najemnih razmerij, Novi izzivi v civilnem procesnem pravu, Alternative v kazenskem procesnem pravu), na dveh okroglih mizah (Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško - izzivi in pasti pri njeni implementaciji) in na plenarnem zasedanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Payment of Compensation for Non-Pecuniary Damage due to Impairment of Reputation and Goodwill of Legal Entity Povzetek: Če se izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina. Če pa tožeča stranka ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, to pomeni le to, da ji bo prisojena višja odškodnina, kot bi ji sicer pripadala že zaradi samega objektivno zaznavnega posega oziroma njegovega zrcalnega učinka v sferi ugleda in dobrega imena pravne osebe. Sodišče mora torej v okviru preizkusa sklepčnosti tožbe presoditi le to, ali trditvena podlaga ponuja domnevno protipravno izjavo in njen zrcalen negativen učinek na ugled in dobro ime pravne osebe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Request for Declaration of Invalidity of Hereditary Contract Povzetek: Čeprav gre za dvostransko odplačno pogodbo, s podlago, ki spada v kategorijo causa aquirendi, ko se vsaka od pogodbenih strank zaveže za to, da dobi nasprotno zavezo, bo v primerih preužitkarskih pogodb kršitev načela enakovrednosti dajatev prišla v poštev samo v res izjemnih primerih: "tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen (animus donandi)." V takih primerih gre v resnici za pomanjkanje prvine aleatornosti. Če obe stranki dobro vesta, da je skorajšnja preužitkarjeva smrt neizbežna (ker so na primer preužitkarju, ki je na smrtni postelji, šteti dnevi), potem tveganja ni in zaradi umanjkanja tega bistvenega elementa tudi ne preužitkarske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Index Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Slovenian Court Practice Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Primerjava ureditve mediacije v Sloveniji, ZDA in Nemčiji

Nataša Cankar, 1.12.2017

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja z veljavno ureditvijo mediacije v Sloveniji in dveh primerjanih državah, ZDA in Nemčiji. Prva je bila izbrana zaradi dolge tradicije mediacije v tej državi, druga pa zaradi podobnosti slovenskega in nemškega pravnega reda. Najprej je predstavljena veljavna ureditev mediacije v Sloveniji, nato pa ureditvi mediacije v obeh primerjanih državah. Posebej je opozorjeno na podobnosti in razlike s slovensko ureditvijo. Obravnavana so nekatera odprta vprašanja mediacije v Sloveniji in obeh primerjanih ureditvah. Na koncu prispevka avtorica predlaga nekaj možnih sprememb sedanje ureditve mediacije v Sloveniji po zgledu obeh primerjanih ureditev. Ključne besede: mediacija, mediator, temeljna načela mediacije, financiranje mediacije Title: Comparison of Legal Regulation of Mediation in Slovenia, USA, and Germany Abstract: The author discusses the current legal regulation of mediation in Slovenia and two other states, USA and Germany. The first was chosen because of the long tradition of mediation in USA, and the second due to the similarity of Slovenian and German law. The Slovenian mediation laws are discussed first, followed USA and German laws. The author points out the similarities and differences between all three presented mediation regulations. The article also presents some open questions of mediation in Slovenia and suggests possible changes to current mediation legislature, following the examples of USA and Germany. Key words: mediation, mediator, fundamental principles of mediation, financing of mediation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 8

Leto objave

2018(14) 2017(16) 2016(19) 2015(16)
2014(17) 2013(21) 2012(14) 2011(17)
2010(14) 2009(15) 2008(18) 2007(16)
2006(20) 2005(23) 2004(34) 2003(37)
2002(21) 2001(32) 1999(30) 1998(31)
1997(26) 1996(19) 1995(17) 1994(8)
1993(4) 1992(4) 1991(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov