Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Prenosljivost in časovna omejenost nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 2.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Razmeroma skopa ureditev nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist v praksi povzroča težave pri (pravilni, smiselni) uporabi nekaterih splošnih pravil SPZ. V prispevku avtorja obravnavata vse vidike (ne)prenosljivosti in časovne omejenosti teh vrst služnosti. Obema vrstama služnosti je skupno, da sta samostojno neprenosljivi v tem pomenu, da ju njun imetnik z razpolagalnim pravnim poslom ne more pravno učinkovito prenesti na novega imetnika. Ker sta obe vrsti služnosti ustanovljeni v korist določene osebe, sta vezani na to osebo oziroma dosledneje v primeru pravne osebe na opravljanje podjema te pravne osebe. Zato prenehata samo takrat, kadar preneha ta pravna oseba (služnostni upravičenec) brez pravnega nasledstva. Služnost v javno korist ima dodatno značilnost, da je vezana na pravico upravljati gospodarsko javno infrastrukturo. Zato pravno dejstvo, ki povzroči, da določena oseba pridobi pravico upravljati omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture ustrezne vrste, hkrati povzroči, da nanjo preide služnost v javno korist, ustanovljena za potrebe upravljanja te infrastrukture. Ključne besede: neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, prenosljivost izvedenih stvarnih pravic Title: Transferability and Time Limits of Quasi in Rem Easements and Easements in the Public Interest Abstract: The relatively tight regulation of quasi in rem easements and easements in the public interest in the practice causes problems with (correct, reasonable) application of certain general rules the Law of Property Code. In the article, authors analyze all aspects of (non)transferability and temporal limitation of these types of easements.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Izključitev člana (ustanovitelja) iz zasebnega zavoda

Saša Prelič, 2.12.2016

ZAVODI

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2016Title: Exclusion of a Member (Founder) from an Institution Povzetek: Več oseb je ustanovilo zasebni zavod za opravljanje dejavnosti visokega šolstva. Med ustanovitelji je nastal spor glede ravnanj enega izmed njih, saj naj bi ta domnevno škodoval interesom zasebnega visokošolskega zavoda. Pri tem se postavlja zanimivo pravno vprašanje, ali je v pravnih osebah, ki so organizirane kot zavod, dopustna izključitev člana oziroma ustanovitelja zavoda, in če je, pod katerimi pogoji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Od uprave neodvisne informacije nadzornega sveta - primer notranjega revizorja po noveli ZGD-1I

Peter Podgorelec, 2.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Avtor v prispevku obravnava pravne možnosti pridobivanja od uprave neodvisnih informacij za izvrševanje funkcij nadzornega sveta. Zakonsko izrecno urejene možnosti pridobivanja takšnih informacij so: pravica do vpogleda v inkorporirane informacije ter poročila revizorja letnega poročila in posebnega izvedenca. V pravni teoriji je sporno predvsem vprašanje, ali lahko organ nadzora pridobiva informacije neposredno od zaposlenih v podjetju in brez dovoljenja uprave oziroma njene navzočnosti. To vprašanje je specifično za dvotirni sistem. V zvezi s tem je še vedno prevladujoče restriktivno stališče, ki to možnost dopušča le v izjemnih primerih ali s soglasjem uprave. Avtor to stališče kritizira. Kot informacijski vir je novela Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I posebej uredila notranjega revizorja. Avtor ocenjuje uzakonjene rešitve kot pozitivne in v prispevku podrobneje pojasnjuje razloge zanje. Ključne besede: korporativno upravljanje, nadzorni svet, revizijska komisija, informacijski viri, notranji revizor Title: Management Board-Independent Information of the Supervisory Board - the Case of an Internal Auditor Pursuant to the Act Amending the Companies Act (ZGD-1I) Abstract: The article discusses legal possibilities of obtaining Management-Board-independent information required to perform the Supervisory Board functions. Explicitly regulated statutory forms thereof are: the right to inspect incorporated information and report of the auditor of the annual report and a special expert. The most disputed issue in legal theory is, whether the Supervisory Board may obtain information directly from the company''s employees without the Board''s consent or presence. This issue is specific for a two-tier governance system. Most experts continue to adopt a restrictive view, i.e. that information can be obtained in such a way only in exceptional cases. This view is criticised by the author. The amended Companies Act (ZGD-1I) has specifical
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji

Irena Prodan, 1.12.2015

PRORAČUN

Irena Prodan, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Pravna ureditev v Sloveniji 2.1. Zakonodajni okvir po osamosvojitvi 2.2. Zakonodajni okvir po vstopu Slovenije v Evropsko unijo 2.3. Značilnosti Zakona o javno-zasebnem partnerstvu 3. Koncept "institucionalizacije" javno-zasebnega partnerstva 3.1. Institucionalni modeli javno-za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Odgovornost poslovodstva za prekršek po 689.b členu Zakona o gospodarskih družbah

Saša Prelič, 1.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2015Dejansko stanje in pravno vprašanje: Neka gospodarska družba (v nadaljevanju Družba X) ima enega samega delničarja. Zato pri sklicu in objavi skupščine ne upošteva določb 297. in 296. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), saj 390. člen ZGD-1 sanira ničnost, ko gre za položaj u
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Pomanjkljivosti zakonske ureditve postopka priprave občinskega prostorskega načrta

Senko Pličanič, 1.12.2015

Urejanje prostora

Senko Pličanič, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Pomanjkljivosti zakonske ureditve prostorskega načrtovanja 2.1. Postopek priprave občinskega prostorskega načrta 2.2. Neravnovesje med varstvenimi in razvojnimi interesi 2.3. Nejasna zakonska ureditev sodelovanja javnosti 3. Sklep Povzetek Avtor se v prispevku ukvarja s klj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dopustnost članstva vodje finančno-računovodske službe v nadzornem svetu družbe

Saša Prelič, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2014Član nadzornega sveta neke družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju X, d. o. o.), predstavnik delavcev, je v okviru svojih delovnih nalog v tej družbi (na delovnem mestu pomočnika vodje finančno-računovodske službe je odgovoren za vodenje te službe) med drugim odgovoren tudi za pripravljanje računovodskih izkazov in za zbiranje poročil drugih organizacijskih enot (predvsem pa področja trženja in področja nabave, trgovanja in logistike), ki sestavljajo letno poročilo družbe. Računovodski izkazi družbe, vključeni v letno poročilo, so revidirani.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG

Mirjana Horvat Pogorelec, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjana Horvat-Pogorelec, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica se ukvarja z institutom družbeniške tožbe - actio pro socio v ZGD-1 in v AktG. Družbeniška tožba omogoča manjšini delničarjev, da uveljavljajo zahtevke zoper poslovodstvo družbe, ko to krši svoje obveznosti v zvezi z ustanovitvijo družbe ali v zvezi z vodenjem poslov družbe in družbi tako povzroči škodo. V Slovensko zakonodajo je bila družbeniška tožba uvedena z ZGD-1 iz leta 2006, v AktG pa z novelo UMAG. Manjšina delničarjev, ki vloži družbeniško tožbo, jo vloži v svojem imenu in za račun družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pogodbena kazen v poslovni praksi

Jerneja Prostor, 1.12.2014

Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica najprej predstavi dileme, ki izhajajo iz dogovora pogodbenih strank o pogodbeni kazni ali pavšalni ali limitirani odškodnini. Iz dogovora strank namreč pogosto ni preprosto razbrati, kakšno naravo sta želeli pripisati znesku, ki ga je treba plačati v primeru kršitve pogodbe. Tak dogovor je lahko še posebej problematičen, če gre za pogodbeno razmerje z mednarodnim elementom, pri čemer je treba za razsojo spora uporabiti pravo sistema common law. Ta namreč ne dopušča dogovora o pogodbeni kazni. V članku je nato podrobneje obravnavana ureditev pogodbene kazni v slovenskem pravu, v zadnjem poglavju pa je ta primerjana s primerljivimi klavzulami, ki jih urejajo avtonomni pravni viri.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Arbitražna klavzula v ustanovitvenih aktih gospodarskih družb

Podgorelec Peter, Primec Andreja, 31.12.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Andreja Primec, Podjetje in delo, 8/2013Zaradi nekaterih prednosti (nejavnost in hitrost postopka, strokovnost arbitrov itd.) je arbitražni postopek priporočljiv tudi za reševanje korporacijskih sporov. Na splošno je mogoče ugotoviti, da slovenska zakonodaja za to vzpostavlja ustrezen normativni okvir, pri čemer pa je seveda treba upoštevati klasična pravila arbitražnega prava, zlasti tako imenovane predpostavke za arbitražno razsojanje (obstoj arbitražnega dogovora in arbitrabilnost spora), in pravno naravo arbitražne klavzule.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Položaj banke pri kapitalskem nadomestnem posojilu

Saša Prelič, 31.12.2013

Banke, zavodi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2013Po določbah četrtega odstavka 227. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se glede posojil družbi, danih namesto lastnega kapitala, za delničarje, ki so v družbi udeleženi z več kot 25-odstotnim deležem glasovalnih pravic, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena ZGD-1. Te v primeru družb, ki so organizirane v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, določajo, da za posojila, ki so jih družbeniki dali družbi v času, ko bi ji kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti lastni kapital, v morebitnem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ni dopustno zahtevati njihovega vračila. Zakon določa, da se v stečaju ali prisilni poravnavi tako posojilo šteje kot premoženje družbe (drugi stavek prvega odstavka 498. člena ZGD-1). Smiselno enako velja tudi za druga pravna dejanja družbenika, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila (tretji odstavek 498. člena ZGD-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža

Jerneja Prostor, 1.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa

Nina Plavšak, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Za normativno ureditev čezmejnega prenosa sedeža na ravni EU

Jerneja Prostor, 14.12.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2011V članku je obravnavana dopustnost posameznih oblik čezmejnega prenosa sedeža družbe po odločbi Sodišča EU v zadevi Cartesio, ki je v ta vidik pravice do svobodnega ustanavljanja vnesla nemalo zmede. Avtorica skuša prikazati, zakaj je trenutno pravno stanje na tem področju nevzdržno. Zaradi zagotovitve pravne varnosti pri uresničevanju pravice do svobodnega ustanavljanja se pravna znanost zavzema za urgenten sprejem Štirinajste direktive s področja prava družb, na katero čakamo vse od odločitve Sodišča EU v zadevi Daily Mail, torej že več kot 20 let. Vendar se zapleti, ki utegnejo spremljati njen sprejem, kažejo tudi že pri oblikovanju statuta evropske zasebne družbe (SPE). V članku so okvirno predstavljeni tudi načini, kako bi lahko čezmejni prenos sedeža družbe uredili na ravni EU.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA

Saša Prelič, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Edini družbenik (v nadaljevanju družbenik A) neke enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo je s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa prenesel svoj 100-odstotni poslovni delež na novega edinega družbenika (v nadaljevanju družbenik B), vendar za ta prenos poslovnega deleža ni opravljen vpis s sodni register. Nekaj tednov po odsvojitvi poslovnega deleža se v sodni register vpiše začasna odredba sodišča, s katero se družbeniku A prepove odtujitev, obremenitev in razpolaganje s 100-odstotnim poslovnim deležem predmetne enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Družbenik B, ki ni vpisan v sodni register in ki sicer nima prepovedi odtujitve in obremenitve na svojem 100-odstotnem poslovnem deležu v tej družbi, želi s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža svoj 100-odstotni poslovni delež prenesti naprej. Vprašanje je, ali sme družbenik B prenesti svoj poslovni delež?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Samoprijava po Zakonu o davčnem postopku

Jernej Podlipnik, 14.12.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 8/2011Avtor obravnava samoprijavo davčnih obveznosti, ki davčnim zavezancem omogoča, da se izognejo globi za povzročeni prekršek, če pri davčnemu organu vložijo ustrezno dokumentacijo za izvedbo ene od dveh oblik samoprijave po Zakonu o davčnem postopku. S tem sporočijo davčnemu organu, da njihova prvotno vložena dokumentacija ni pravilna oziroma da je sploh niso vložili in koliko davka morajo plačati. Poleg plačila davka so dolžni plačati še medbančne obresti, povečane za določen kazenski pribitek, ki je odvisen od časa, ki je pretekel od takrat, ko bi moral biti davek prvotno plačan, oziroma od takrat, ko bi morala biti davčna napoved prvotno vložena. Prispevek vsebuje tudi avtorjeve pomisleke glede veljavne pravne ureditve in predloge za izboljšavo v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

SOGLASJE NADZORNEGA SVETA K SPREMEMBI POGODBE, SKLENITEV KATERE JE NADZORNI SVET ŽE ODOBRIL

Saša Prelič, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Statut neke delniške družbe določa primere, ko mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Poleg tega pa je določen tudi primer, ko mora nadzorni svet odločati o soglasju, kadar je takšen predlog uprave in gre za posel, ki sega čez okvir rednega poslovanja. * Če gre za posel zunaj okvira rednega poslovanja, pa se uprava odloči vprašanje predložiti nadzornemu svetu v odločanje glede soglasja, pa potem nadzorni svet soglasje podeli, ali mora uprava predložiti v odločanje glede soglasja tudi anekse, s katerimi se spreminjajo bistveni elementi pogodbe, h kateri je nadzorni svet podelil soglasje. Ali velja to v vseh primerih, torej tudi takrat, ko se izpostavljenost oziroma poslovno tveganje družbe v tem poslu zmanjšuje in uprava oceni, da soglasje nadzornega sveta ni več potrebno? Ali je uprava svobodna glede dogovarjanja o spremembi takšne pogodbe in nadzorni svet sproti obvešča, kako je ravnala? * Če gre za posel, za katerega uprava mora pridobiti soglasje, ali sprememba nebistvenih elementov posla povzroči zahtevo, da tudi o vsebini aneksa odloča nadzorni svet? Če je odgovor, da odločanje nadzornega sveta ni potrebno, kateri bi bili (primeroma) primeri sprememb pogodbe/posla, ki ne zahtevajo predložitve nadzornemu svetu?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji

Bratina Borut, Pašić Polona, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Polona Pašić, Podjetje in delo, 8/2010V prispevku avtorja predstavita novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v slovenski zakonodaji (predvsem v Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ZUKN, Uradni list RS, št. 38/2010) in avtonomnih pravnih virih. Predstavljene so še novosti Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki je bil nazadnje dopolnjen 8. decembra 2009, in Evropske smernice korporativnega upravljanja za nejavne družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

SODELOVANJE NADZORNEGA SVETA PRI POTRJEVANJU LETNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA

Saša Prelič, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2010Uprava gospodarske družbe X, d. d., je pripravila letni gospodarski načrt za poslovno leto 2009. Ta je tudi po opravljeni strokovni analizi in revizorskemu poročilu s strani pooblaščenega revizorja, državnega notranjega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij izdelan skladno z zahtevanimi načeli in standardi ter je najboljši ekonomsko možen in torej realen načrt predvidenih prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida, ki ga je mogoče doseči glede na obstoječe objektivne parametre ekonomskih dejavnikov, ki pogojujejo letošnje poslovanje družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Mednarodnopravni argumenti zoper plinske terminale v Tržaškem zalivu v luči prava EU

Marko Pavliha, 15.12.2010

Civilno pravo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 8/2010Prispevek lahko služi kot del argumentacije v postopku pred Komisijo in Sodiščem EU zoper načrtovane plinske terminale v izjemno občutljivem Tržaškem zalivu, ki ga bo najverjetneje Slovenija prisiljena sprožiti proti Italiji. Avtor izhaja iz mednarodnega prava v luči prava EU, pri čemer posebno pozornost posveča pravu morja, vključno s konvencijo ZN o pravu morja (UNCLOS) in Barcelonsko konvencijo. Slovenska stališča je mogoče podkrepiti tudi s pomorskim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄8

POOBLASTILO ZA GLASOVANJE NA SKUPŠČINI DRUŽBE ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE

Saša Prelič, 12.12.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2009Družba za vzajemno zavarovanje zatrjuje, da je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen članek, iz katerega izhaja navedba, da naj bi razpolagali s pričevanji o nepravilnostih v zvezi s pooblastili za glasovanje na sejah skupščine te družbe za vzajemno zavarovanje (v nadaljevanju: DVZ). Razvidno...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄8

THE ROLE OF COURTS IN ARBITRATION PROCEEDINGS

Andreja Primec, 12.12.2009

Sodišča

Andreja Primec, Podjetje in delo, 8/2009Zgolj v določenih primerih bi morali nacionalnim sodiščem dovoliti posegati v postopke arbitraže kot načina reševanja sporov, ki je alternativa sodnemu reševanju sporov. V skladu z mednarodnimi in nacionalnimi pravili je sodna prevera predvidena za postopke priznavanja, izvrševanja in razveljavitve ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄8

Zakaj je treba uskladiti izračun glasovalnih pravic po ZTFI in ZPre-1

Gregor Pajek, 20.12.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Pajek, Blaž Bembič, Blaž Bembič, Podjetje in delo, 8/2008Smisel obveznosti obveščanja o pomembnih deležih glasovalnih pravic v javnih delniških družbah je zagotoviti transparentnost postopne koncentracije glasovalnih pravic, s čimer se poskuša na eni strani omogočiti (potencialnim) investitorjem sprejetje ustrezno informiranih investicijskih odločitev, na...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 8

Leto objave

2018(2) 2016(3) 2015(3) 2014(3)
2013(2) 2012(2) 2011(4) 2010(3)
2009(2) 2008(1) 2007(2) 2006(1)
2005(2) 2004(1) 2003(3) 2001(1)
1999(3) 1998(3) 1997(3) 1995(1)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov