Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Oderuštvo

Jaka Cepec, 10.2.2012

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 1/2012Avtor s pomočjo zgodovinske in primerjalnopravne analize ter analize sodne prakse preučuje vlogo in pomen oderuštva v pogodbenem pravu. S pomočjo zgodovinske metode prikaže razvoj tega diskutabilnega instituta, ki predstavlja najstarejše oziroma prvotne oblike omejevanja finančnih regulacij, ki jih najdemo že v rimskem pravu, v Bibliji in v Koranu. Primerjalnopravna analiza na primeru nemškega in ameriškega pravnega reda pokaže, da različni pravni redi za dosego sicer zelo podobnih končnih rezultatov v praksi uporabljajo zelo različne pravne institute. Avtor prispevek končuje z obširno analizo slovenske sodne prakse. Temeljni ugotovitvi sta, da sodna praksa nedosledno spoštuje sodbo Ustavnega sodišča U-I-202/93 in da stranke zelo redko uspešno uveljavljajo ničnost pogodbe zaradi oderuštva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Teorija ustanovitve in Štirinajsta direktiva o čezmejnem prenosu statutarnega sedeža

Boris Petre, 10.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boris Petre, Podjetje in delo, 1/2012Avtor ugotavlja, da nacionalna pravila, ki določajo, da mora družba ohraniti svojo glavno upravo in statutarni sedež v isti državi članici, posredno omejujejo družbe pri izbiri najbolj primernih pogojev za njihovo delovanje. Omenjena pravila so namreč v nasprotju z relevantno sodno prakso Sodišča ES in posledično v nasprotju s pravom EU. Družba namreč lahko povsem iz poslovnih razlogov spremeni svoj dejanski sedež, medtem ko še naprej ostane subjekt prava izvorne države članice. Prav zato so zadnje čase vse glasnejši pozivi k sprejetju Štirinajste direktive s področja prava družb, ki bi določila ukrepe za usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic, z namenom, da se znotraj skupnosti olajša čezmejni prenos registriranega sedeža družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo katerekoli države članice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Sodba Sodišča v zadevi C-396/09 z dne 20. oktobra 2011

Avtor ni naveden, 10.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2012Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2011 "Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Pristojnost sodišča nižje stopnje, da vprašanje za predhodno odločanje zastavi Sodišču - Uredba (ES) št. 1346/2000 - Postopki v primeru insolventnosti - Mednarodna prist
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Večstopenjske klavzule

Jana Bolta, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jana Bolta, Podjetje in delo, 1/2012Članek obravnava večstopenjske klavzule, namenjene reševanju gospodarskih sporov, ki so v tujini dobro znane in uporabljane kot dodatek k domačim in mednarodnim gospodarskim pogodbam. Prvi del je namenjen opredelitvi večstopenjskih klavzul in njihovih značilnosti. Sestavljene so iz več faz, ki vsebujejo ločene postopke, katerih namen je, da bi se spor rešil v začetnih fazah na prijateljski način, zato da bi se izognili arbitraži ali pravdanju. Osrednji del članka obravnava problematiko večstopenjskih klavzul. Gre za vprašanje, ali so predarbitražni postopki za stranki obvezujoči in tudi izvršljivi, ter kako določno mora biti klavzula zapisana, da je izvršljiva. V zadnjem delu navajam nekatere oblike večstopenjskih klavzul, ki so se razvile v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Preživetje rimskega prava v ODZ in usoda načela superficies solo cedit

Marko Kambič, 10.2.2012

Ostalo

Marko Kambič, Podjetje in delo, 1/2012ODZ je poenotil pravo na takratnem državnem ozemlju in hkrati prekinil občepravno tradicijo. Po vsebinski strani je skušal uzakoniti historično in naravno, na človekovem razumu temelječe pravo. S tega vidika lahko ODZ pojmujemo kot rezultat evolucije in kontinuitete. Ko je zakonodajalec sledil omenjenemu cilju, je namreč v veliki meri uzakonil rimsko pravo oziroma dosežke občepravne znanosti. Temeljne razloge za preživetje rimskega prava v ODZ, pa tudi v drugih velikih civilnopravnih kodifikacijah, najdemo predvsem v družbeno-ekonomskih okoliščinah kapitalistične produkcije in hitro razvijajočega se tržnega gospodarstva ter v izjemni kvaliteti rimskega prava, ki elegantno izraža tisto, kar v danih okoliščinah narekuje zdrav razum. To so hkrati tudi poglavitni dejavniki za trdoživost ODZ, saj kodifikacija velja še danes, 200 let po njeni uzakonitvi. Na Slovenskem je po drugi svetovni vojni tradicijo nasilno prekinila revolucija, ki je močno zaznamovala tudi področje stvarnega prava. Z osamosvojitvijo republike Slovenije pa je prišlo do restitucije vrednot meščanske družbe. Predstavljene poglede članek podkrepi z nekaj poudarki iz zgodovine rimskopravne maksime superficies solo cedit, ki je eno tradicionalnih stvarnopravnih načel, na katerih poleg ODZ temelji tudi večina drugih evropskih kodifikacij. V slovenski ureditvi po drugi svetovni vojni je omenjeno načelo pri gradnji na tujem zemljišču postalo izjema. Ko se je po osamosvojitvi slovensko pravo vrnilo h klasičnemu načelu, pa je vprašanje premoženjske izravnave v primeru dobroverne gradnje na tujem zemljišču ostalo bolj odprto kot po ureditvi v ODZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

O razlogih za kratkoročno usmerjenost direktorjev kot enem izmed vzrokov za finančno krizo in o konceptu "razsvetljenega lastniškega sistema upravljanja družb" kot mehanizmu za doseganje dolgoročne usmerjenosti direktorjev

Iztok Ščernjavič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2012Avtor se ukvarja s problemom kratkoročne usmerjenosti direktorjev kot enim izmed vzrokov za finančno krizo. Po prikazu deležniškega in lastniškega sistema upravljanja družb predstavi v CA 2006 sprejet nov koncept upravljanja družb, tako imenovani razsvetljeni lastniški sistem upravljanja družb (enlightened shareholder value), ki naj bi omogočil učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov in s tem dolgoročno usmerjenost direktorjev pri vodenju družb. Avtor ugotavlja, da ta koncept verjetno ne bo pripomogel k dolgoročni usmerjenosti direktorjev, saj ne prinaša novih dolžnosti za direktorje (oziroma ne opredeljuje novih ciljev družbe), ampak le poudarja že obstoječe dolžnosti, prav tako pa ne vsebuje novih mehanizmov oziroma izboljšav obstoječih mehanizmov, ki bi omogočili učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov. V nadaljevanju avtor obravnava poglavitne vzroke za kratkoročno usmerjenost direktorjev, ki so predvsem v pritisku kratkoročno usmerjenih lastnikov, v načinu nagrajevanja in zastopniškem razmerju med vlagatelji in upravitelji premoženja, in nakaže tudi nekatere možne rešitve te problematike v okviru obstoječega korporacijskega sistema. Hkrati se sprašuje o smiselnosti iskanja rešitve znotraj obstoječe ureditve, saj je že sistem, ki omejuje odgovornost (tveganje) lastnikov na višino vložka v družbi, dovolj močna spodbuda, da se ravnanje direktorjev, ki je pripeljalo do krize, verjetno ne bo spremenilo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Vsebina PID št.1/2012

Avtor ni naveden, 10.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2012stran 5 Jerneja Prostor Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije The Protection of Creditors in Case of Striking the Company off the Register without Liquidation stran 19 Jorg Sladič Nekatera vprašanja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Nekatera vprašanja procesne predpostavke pravnega interesa v postopku pred Ustavnim sodiščem RS

Jorg Sladič, 10.2.2012

Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 1/2012Ustavno sodišče RS je v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenilo sodno prakso glede procesne predpostavke pravnega interesa. V skladu z zdaj ustaljeno sodno prakso mora biti ta oseben, neposreden, konkreten in oprt na pravo ter mora obstajati ves čas postopka. Avtor najprej ob naslonitvi na teorijo civilnega procesnega prava analizira pomen pravnega interesa in kaj pomeni osebni, konkreten in na pravo oprt interes. Pri analizi neposrednega interesa se pojavlja vprašanje, ali ne gre tu dejansko za procesno legitimacijo, saj je neposredni učinek izpodbijanega predpisa tisti element, ki oblikuje upravičenje sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem. V nadaljevanju avtor analizira nastanek in prenehanje pravnega interesa ter vprašanje subsidiarnosti ustavne pritožbe s stališča pravnega interesa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008

Avtor ni naveden, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2012Določba o obvezni delitvi najmanj 4 odstotkov bilančnega dobička se pri d. o. o. ne uporablja. Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička bi bil pri d. o. o. lahko po stališču pritožbenega sodišča izpodbojen le, če bi bil sprejet v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve enakega obravnavanja družbenikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Materialnopravni in procesni vidiki pogodbene kazni

Anja Drev, 10.2.2012

Obligacije, Civilni sodni postopki

Anja Drev, Podjetje in delo, 1/2012Avtorica se po podrobnem prikazu materialnopravne ureditve pogodbene kazni v Obligacijskem zakoniku ukvarja s problematiko uveljavljanja pogodbene kazni v pravdnem in izvršilnem postopku. Osrednjo pozornost posveča uveljavljanju pogodbene kazni v obliki pobotnega ugovora (tako materialnopravnega kot procesnega) zoper zahtevek za plačilo pogodbene cene. Izpostavlja pomen poznavanja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu v zvezi s posameznimi predpostavkami pravice do pogodbene kazni in v zvezi s predpostavkami pobotanja ter opozarja na posledice nespoštovanja teh pravil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Cena reintegracije

Tanja Pirnat, 10.2.2012

Delovna razmerja

Tanja Pirnat, Podjetje in delo, 1/2012Ob ugotovitvi, da je prenehanje veljavnosti (odpoved) pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ima delavec načelno pravico do reintegracije, torej do vrnitve nazaj na delo. Le kadar delavec vrnitve nazaj na delo ne želi (predlaga) ali kadar se ugotovi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Hkrati se delavcu prisodi odškodnina, ki jo zakon omejuje do višine največ osemnajstih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V sodni praksi se ob takšni zakonski ureditvi prisojajo odškodnine v različni višini glede na okoliščine posameznega primera (predvsem glede na ocenjeni čas iskanja nove zaposlitve, pa tudi glede na starost delavca, njegovo izobrazbo, delovno dobo, socialne razmere in podobno). Prispevek je namenjen prikazu te sodne prakse, konkretno odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Nastanek tihe družbe

Saša Prelič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2012Nosilec tihe družbe (družba X, d. o. o.) in fizična oseba A sta v letu 2007 ustanovila tiho družbo. V pogodbi o ustanovitvi tihe družbe (v notarskem zapisu) je ugotovljeno, da je fizična oseba B marca 2007 kot edini ustanovitelj ustanovila družbo X, d. o. o., z osnovnim kapitalom 7.500 evrov, da je družba (že) vpisana v sodni register maja 2007 ter da je med strankama nesporno, da je sredstva za ustanovitev X, d. o. o., v višini 51 odstotkov vložka, to je 3.825 evrov, prispeval tihi družbenik - fizična oseba A. V tej pogodbi je poudarjeno, da je tihi družbenik že prispeval vložek v vrednosti 51 odstotkov osnovnega kapitala družbe, to je znesek v višini 3.825 evrov, in sicer pred prijavo družbe (X, d. o. o.) v sodni register, medtem ko je preostala sredstva za ustanovitev tihe družbe prispeval družbenik B sam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Diskriminacija in državna pomoč ter izstopno obdavčenje

Boris Kostanjevec, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boris Kostanjevec, Podjetje in delo, 1/2012Članek obravnava nekatera aktualna vprašanja obdavčitve gospodarskih družb, ki se nanašajo na diskriminacijo, državno pomoč in izstopno obdavčenje. O diskriminaciji pri obdavčitvah govorimo takrat, ko določena država daje drugi državi davčne ugodnosti, ki jih tretje države niso deležne. Te davčne ugodnosti se določijo z davčnim sporazumom in imajo različne oblike, ki jih v članku navajamo. Cilj takšnih ugodnosti je navadno spodbuditi tuje neposredne investicije. Vedno ostajajo nepojasnjena vprašanja davčne pomoči določenim gospodarskim družbam, ki jih v članku nakazujemo, z njihovimi prednostmi in slabostmi. Takšne selektivne prednosti določenim družbam lahko med drugim povzročajo motnje pri konkurenčnosti, kar lahko na koncu občutijo tudi potrošniki, ki se soočijo z visokimi cenami, slabšo kakovostjo blaga in manj inovacijami. V prispevku so nakazana tudi nekatera vprašanja izstopnega obdavčenja. Dejstvo je, da je treba težiti k harmonizaciji davčnih sistemov, saj se lahko EU znajde v nezavidljivem položaju zaradi zmanjšanja trgovanja znotraj Unije. Največji problem pri izstopnem obdavčevanju je obdavčitev skritih rezerv - pred realizacijo. Podjetja velikokrat prenašajo svoje sedeže poslovanja v drugo, davčno "prijaznejšo" državo, pri tem pa naletijo na veliko administrativnih, usklajevalnih in davčno nepravičnih težav.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Prerazporeditev drugih rezerv iz dobička v bilančni dobiček in razdelitev tega med delničarje pred koncem leta

Marijan Kocbek, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2012Družba bi želela prerazporediti oziroma sprostiti sredstva družbe, ki so bila v preteklih letih iz dobičkov razporejena v druge rezerve iz dobička, še pred koncem leta nazaj v bilančni dobiček, o katerem bi odločala skupščina in ga razdelila med delničarje. Dividende iz tega naslova bi bile izplačane še v tem letu. Bilančni dobiček bi bil sestavljen izključno iz sproščenih drugih rezerv iz dobička. Drugih sestavin, ki bi formirale bilančni dobiček, družba ne izkazuje. Kakšno možnost ima družba prenesti oziroma sprostiti sredstva iz drugih rezerv iz dobička pred zaključkom poslovnega leta v bilančni dobiček? Kateri organ družbe je tisti, ki sprejme sklep o prenosu oziroma sprostitvi sredstev iz drugih rezerv v bilančni dobiček? Ali se vse predvidene aktivnosti lahko izvedejo znotraj poslovnega leta še pred zaključkom koledarskega oziroma poslovnega leta? Ne gre za poseg v bilančni dobiček tekočega leta, temveč za sprostitev drugih rezerv iz dobička, ki so nastale v preteklih letih iz dobičkov preteklih let.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije

Jerneja Prostor, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 1/2012V članku je obravnavano varstvo upnikov v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije vse od uvedbe tega instituta v slovensko pravo. Pred kratkim je namreč začel veljati zakon (ZPUOOD), ki odpravlja neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe in s tem vzpostavlja dosledno ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe. Neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je nameraval zakonodajalec z zakonom (ZFPPod-B) odpraviti že leta 2007, vendar je Ustavno sodišče RS ocenilo, da je ta zakon zaradi nezadostnega preostalega varstva upnikov v neskladju z Ustavo RS. V prispevku so obravnavane razlike med ureditvijo iz leta 2007 in sedanjo ureditvijo, pri čemer avtorica ugotavlja, da utegne biti tokrat varstvo upnikov v skladu z veljavno ureditvijo (po določbah ZFPPIPP) v postopkih izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije zadostno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi 2012 Februar

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGHIJK LMNOP QRS Š TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov