Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Teorija ustanovitve in Štirinajsta direktiva o čezmejnem prenosu statutarnega sedeža

Boris Petre, 10.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boris Petre, Podjetje in delo, 1/2012Avtor ugotavlja, da nacionalna pravila, ki določajo, da mora družba ohraniti svojo glavno upravo in statutarni sedež v isti državi članici, posredno omejujejo družbe pri izbiri najbolj primernih pogojev za njihovo delovanje. Omenjena pravila so namreč v nasprotju z relevantno sodno prakso Sodišča ES in posledično v nasprotju s pravom EU. Družba namreč lahko povsem iz poslovnih razlogov spremeni svoj dejanski sedež, medtem ko še naprej ostane subjekt prava izvorne države članice. Prav zato so zadnje čase vse glasnejši pozivi k sprejetju Štirinajste direktive s področja prava družb, ki bi določila ukrepe za usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic, z namenom, da se znotraj skupnosti olajša čezmejni prenos registriranega sedeža družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo katerekoli države članice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Cena reintegracije

Tanja Pirnat, 10.2.2012

Delovna razmerja

Tanja Pirnat, Podjetje in delo, 1/2012Ob ugotovitvi, da je prenehanje veljavnosti (odpoved) pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ima delavec načelno pravico do reintegracije, torej do vrnitve nazaj na delo. Le kadar delavec vrnitve nazaj na delo ne želi (predlaga) ali kadar se ugotovi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Hkrati se delavcu prisodi odškodnina, ki jo zakon omejuje do višine največ osemnajstih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V sodni praksi se ob takšni zakonski ureditvi prisojajo odškodnine v različni višini glede na okoliščine posameznega primera (predvsem glede na ocenjeni čas iskanja nove zaposlitve, pa tudi glede na starost delavca, njegovo izobrazbo, delovno dobo, socialne razmere in podobno). Prispevek je namenjen prikazu te sodne prakse, konkretno odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Nastanek tihe družbe

Saša Prelič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2012Nosilec tihe družbe (družba X, d. o. o.) in fizična oseba A sta v letu 2007 ustanovila tiho družbo. V pogodbi o ustanovitvi tihe družbe (v notarskem zapisu) je ugotovljeno, da je fizična oseba B marca 2007 kot edini ustanovitelj ustanovila družbo X, d. o. o., z osnovnim kapitalom 7.500 evrov, da je družba (že) vpisana v sodni register maja 2007 ter da je med strankama nesporno, da je sredstva za ustanovitev X, d. o. o., v višini 51 odstotkov vložka, to je 3.825 evrov, prispeval tihi družbenik - fizična oseba A. V tej pogodbi je poudarjeno, da je tihi družbenik že prispeval vložek v vrednosti 51 odstotkov osnovnega kapitala družbe, to je znesek v višini 3.825 evrov, in sicer pred prijavo družbe (X, d. o. o.) v sodni register, medtem ko je preostala sredstva za ustanovitev tihe družbe prispeval družbenik B sam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije

Jerneja Prostor, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 1/2012V članku je obravnavano varstvo upnikov v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije vse od uvedbe tega instituta v slovensko pravo. Pred kratkim je namreč začel veljati zakon (ZPUOOD), ki odpravlja neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe in s tem vzpostavlja dosledno ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe. Neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je nameraval zakonodajalec z zakonom (ZFPPod-B) odpraviti že leta 2007, vendar je Ustavno sodišče RS ocenilo, da je ta zakon zaradi nezadostnega preostalega varstva upnikov v neskladju z Ustavo RS. V prispevku so obravnavane razlike med ureditvijo iz leta 2007 in sedanjo ureditvijo, pri čemer avtorica ugotavlja, da utegne biti tokrat varstvo upnikov v skladu z veljavno ureditvijo (po določbah ZFPPIPP) v postopkih izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije zadostno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2012(4)
> Februar(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov