Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Preživetje rimskega prava v ODZ in usoda načela superficies solo cedit

Marko Kambič, 10.2.2012

Ostalo

Marko Kambič, Podjetje in delo, 1/2012ODZ je poenotil pravo na takratnem državnem ozemlju in hkrati prekinil občepravno tradicijo. Po vsebinski strani je skušal uzakoniti historično in naravno, na človekovem razumu temelječe pravo. S tega vidika lahko ODZ pojmujemo kot rezultat evolucije in kontinuitete. Ko je zakonodajalec sledil omenjenemu cilju, je namreč v veliki meri uzakonil rimsko pravo oziroma dosežke občepravne znanosti. Temeljne razloge za preživetje rimskega prava v ODZ, pa tudi v drugih velikih civilnopravnih kodifikacijah, najdemo predvsem v družbeno-ekonomskih okoliščinah kapitalistične produkcije in hitro razvijajočega se tržnega gospodarstva ter v izjemni kvaliteti rimskega prava, ki elegantno izraža tisto, kar v danih okoliščinah narekuje zdrav razum. To so hkrati tudi poglavitni dejavniki za trdoživost ODZ, saj kodifikacija velja še danes, 200 let po njeni uzakonitvi. Na Slovenskem je po drugi svetovni vojni tradicijo nasilno prekinila revolucija, ki je močno zaznamovala tudi področje stvarnega prava. Z osamosvojitvijo republike Slovenije pa je prišlo do restitucije vrednot meščanske družbe. Predstavljene poglede članek podkrepi z nekaj poudarki iz zgodovine rimskopravne maksime superficies solo cedit, ki je eno tradicionalnih stvarnopravnih načel, na katerih poleg ODZ temelji tudi večina drugih evropskih kodifikacij. V slovenski ureditvi po drugi svetovni vojni je omenjeno načelo pri gradnji na tujem zemljišču postalo izjema. Ko se je po osamosvojitvi slovensko pravo vrnilo h klasičnemu načelu, pa je vprašanje premoženjske izravnave v primeru dobroverne gradnje na tujem zemljišču ostalo bolj odprto kot po ureditvi v ODZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Diskriminacija in državna pomoč ter izstopno obdavčenje

Boris Kostanjevec, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boris Kostanjevec, Podjetje in delo, 1/2012Članek obravnava nekatera aktualna vprašanja obdavčitve gospodarskih družb, ki se nanašajo na diskriminacijo, državno pomoč in izstopno obdavčenje. O diskriminaciji pri obdavčitvah govorimo takrat, ko določena država daje drugi državi davčne ugodnosti, ki jih tretje države niso deležne. Te davčne ugodnosti se določijo z davčnim sporazumom in imajo različne oblike, ki jih v članku navajamo. Cilj takšnih ugodnosti je navadno spodbuditi tuje neposredne investicije. Vedno ostajajo nepojasnjena vprašanja davčne pomoči določenim gospodarskim družbam, ki jih v članku nakazujemo, z njihovimi prednostmi in slabostmi. Takšne selektivne prednosti določenim družbam lahko med drugim povzročajo motnje pri konkurenčnosti, kar lahko na koncu občutijo tudi potrošniki, ki se soočijo z visokimi cenami, slabšo kakovostjo blaga in manj inovacijami. V prispevku so nakazana tudi nekatera vprašanja izstopnega obdavčenja. Dejstvo je, da je treba težiti k harmonizaciji davčnih sistemov, saj se lahko EU znajde v nezavidljivem položaju zaradi zmanjšanja trgovanja znotraj Unije. Največji problem pri izstopnem obdavčevanju je obdavčitev skritih rezerv - pred realizacijo. Podjetja velikokrat prenašajo svoje sedeže poslovanja v drugo, davčno "prijaznejšo" državo, pri tem pa naletijo na veliko administrativnih, usklajevalnih in davčno nepravičnih težav.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Prerazporeditev drugih rezerv iz dobička v bilančni dobiček in razdelitev tega med delničarje pred koncem leta

Marijan Kocbek, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2012Družba bi želela prerazporediti oziroma sprostiti sredstva družbe, ki so bila v preteklih letih iz dobičkov razporejena v druge rezerve iz dobička, še pred koncem leta nazaj v bilančni dobiček, o katerem bi odločala skupščina in ga razdelila med delničarje. Dividende iz tega naslova bi bile izplačane še v tem letu. Bilančni dobiček bi bil sestavljen izključno iz sproščenih drugih rezerv iz dobička. Drugih sestavin, ki bi formirale bilančni dobiček, družba ne izkazuje. Kakšno možnost ima družba prenesti oziroma sprostiti sredstva iz drugih rezerv iz dobička pred zaključkom poslovnega leta v bilančni dobiček? Kateri organ družbe je tisti, ki sprejme sklep o prenosu oziroma sprostitvi sredstev iz drugih rezerv v bilančni dobiček? Ali se vse predvidene aktivnosti lahko izvedejo znotraj poslovnega leta še pred zaključkom koledarskega oziroma poslovnega leta? Ne gre za poseg v bilančni dobiček tekočega leta, temveč za sprostitev drugih rezerv iz dobička, ki so nastale v preteklih letih iz dobičkov preteklih let.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2012(3)
> Februar(3)

Področja

4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov