Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Večstopenjske klavzule

Jana Bolta, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jana Bolta, Podjetje in delo, 1/2012Članek obravnava večstopenjske klavzule, namenjene reševanju gospodarskih sporov, ki so v tujini dobro znane in uporabljane kot dodatek k domačim in mednarodnim gospodarskim pogodbam. Prvi del je namenjen opredelitvi večstopenjskih klavzul in njihovih značilnosti. Sestavljene so iz več faz, ki vsebujejo ločene postopke, katerih namen je, da bi se spor rešil v začetnih fazah na prijateljski način, zato da bi se izognili arbitraži ali pravdanju. Osrednji del članka obravnava problematiko večstopenjskih klavzul. Gre za vprašanje, ali so predarbitražni postopki za stranki obvezujoči in tudi izvršljivi, ter kako določno mora biti klavzula zapisana, da je izvršljiva. V zadnjem delu navajam nekatere oblike večstopenjskih klavzul, ki so se razvile v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

O razlogih za kratkoročno usmerjenost direktorjev kot enem izmed vzrokov za finančno krizo in o konceptu "razsvetljenega lastniškega sistema upravljanja družb" kot mehanizmu za doseganje dolgoročne usmerjenosti direktorjev

Iztok Ščernjavič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2012Avtor se ukvarja s problemom kratkoročne usmerjenosti direktorjev kot enim izmed vzrokov za finančno krizo. Po prikazu deležniškega in lastniškega sistema upravljanja družb predstavi v CA 2006 sprejet nov koncept upravljanja družb, tako imenovani razsvetljeni lastniški sistem upravljanja družb (enlightened shareholder value), ki naj bi omogočil učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov in s tem dolgoročno usmerjenost direktorjev pri vodenju družb. Avtor ugotavlja, da ta koncept verjetno ne bo pripomogel k dolgoročni usmerjenosti direktorjev, saj ne prinaša novih dolžnosti za direktorje (oziroma ne opredeljuje novih ciljev družbe), ampak le poudarja že obstoječe dolžnosti, prav tako pa ne vsebuje novih mehanizmov oziroma izboljšav obstoječih mehanizmov, ki bi omogočili učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov. V nadaljevanju avtor obravnava poglavitne vzroke za kratkoročno usmerjenost direktorjev, ki so predvsem v pritisku kratkoročno usmerjenih lastnikov, v načinu nagrajevanja in zastopniškem razmerju med vlagatelji in upravitelji premoženja, in nakaže tudi nekatere možne rešitve te problematike v okviru obstoječega korporacijskega sistema. Hkrati se sprašuje o smiselnosti iskanja rešitve znotraj obstoječe ureditve, saj je že sistem, ki omejuje odgovornost (tveganje) lastnikov na višino vložka v družbi, dovolj močna spodbuda, da se ravnanje direktorjev, ki je pripeljalo do krize, verjetno ne bo spremenilo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008

Avtor ni naveden, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2012Določba o obvezni delitvi najmanj 4 odstotkov bilančnega dobička se pri d. o. o. ne uporablja. Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička bi bil pri d. o. o. lahko po stališču pritožbenega sodišča izpodbojen le, če bi bil sprejet v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve enakega obravnavanja družbenikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Nastanek tihe družbe

Saša Prelič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2012Nosilec tihe družbe (družba X, d. o. o.) in fizična oseba A sta v letu 2007 ustanovila tiho družbo. V pogodbi o ustanovitvi tihe družbe (v notarskem zapisu) je ugotovljeno, da je fizična oseba B marca 2007 kot edini ustanovitelj ustanovila družbo X, d. o. o., z osnovnim kapitalom 7.500 evrov, da je družba (že) vpisana v sodni register maja 2007 ter da je med strankama nesporno, da je sredstva za ustanovitev X, d. o. o., v višini 51 odstotkov vložka, to je 3.825 evrov, prispeval tihi družbenik - fizična oseba A. V tej pogodbi je poudarjeno, da je tihi družbenik že prispeval vložek v vrednosti 51 odstotkov osnovnega kapitala družbe, to je znesek v višini 3.825 evrov, in sicer pred prijavo družbe (X, d. o. o.) v sodni register, medtem ko je preostala sredstva za ustanovitev tihe družbe prispeval družbenik B sam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Diskriminacija in državna pomoč ter izstopno obdavčenje

Boris Kostanjevec, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boris Kostanjevec, Podjetje in delo, 1/2012Članek obravnava nekatera aktualna vprašanja obdavčitve gospodarskih družb, ki se nanašajo na diskriminacijo, državno pomoč in izstopno obdavčenje. O diskriminaciji pri obdavčitvah govorimo takrat, ko določena država daje drugi državi davčne ugodnosti, ki jih tretje države niso deležne. Te davčne ugodnosti se določijo z davčnim sporazumom in imajo različne oblike, ki jih v članku navajamo. Cilj takšnih ugodnosti je navadno spodbuditi tuje neposredne investicije. Vedno ostajajo nepojasnjena vprašanja davčne pomoči določenim gospodarskim družbam, ki jih v članku nakazujemo, z njihovimi prednostmi in slabostmi. Takšne selektivne prednosti določenim družbam lahko med drugim povzročajo motnje pri konkurenčnosti, kar lahko na koncu občutijo tudi potrošniki, ki se soočijo z visokimi cenami, slabšo kakovostjo blaga in manj inovacijami. V prispevku so nakazana tudi nekatera vprašanja izstopnega obdavčenja. Dejstvo je, da je treba težiti k harmonizaciji davčnih sistemov, saj se lahko EU znajde v nezavidljivem položaju zaradi zmanjšanja trgovanja znotraj Unije. Največji problem pri izstopnem obdavčevanju je obdavčitev skritih rezerv - pred realizacijo. Podjetja velikokrat prenašajo svoje sedeže poslovanja v drugo, davčno "prijaznejšo" državo, pri tem pa naletijo na veliko administrativnih, usklajevalnih in davčno nepravičnih težav.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Prerazporeditev drugih rezerv iz dobička v bilančni dobiček in razdelitev tega med delničarje pred koncem leta

Marijan Kocbek, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2012Družba bi želela prerazporediti oziroma sprostiti sredstva družbe, ki so bila v preteklih letih iz dobičkov razporejena v druge rezerve iz dobička, še pred koncem leta nazaj v bilančni dobiček, o katerem bi odločala skupščina in ga razdelila med delničarje. Dividende iz tega naslova bi bile izplačane še v tem letu. Bilančni dobiček bi bil sestavljen izključno iz sproščenih drugih rezerv iz dobička. Drugih sestavin, ki bi formirale bilančni dobiček, družba ne izkazuje. Kakšno možnost ima družba prenesti oziroma sprostiti sredstva iz drugih rezerv iz dobička pred zaključkom poslovnega leta v bilančni dobiček? Kateri organ družbe je tisti, ki sprejme sklep o prenosu oziroma sprostitvi sredstev iz drugih rezerv v bilančni dobiček? Ali se vse predvidene aktivnosti lahko izvedejo znotraj poslovnega leta še pred zaključkom koledarskega oziroma poslovnega leta? Ne gre za poseg v bilančni dobiček tekočega leta, temveč za sprostitev drugih rezerv iz dobička, ki so nastale v preteklih letih iz dobičkov preteklih let.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije

Jerneja Prostor, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 1/2012V članku je obravnavano varstvo upnikov v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije vse od uvedbe tega instituta v slovensko pravo. Pred kratkim je namreč začel veljati zakon (ZPUOOD), ki odpravlja neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe in s tem vzpostavlja dosledno ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe. Neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je nameraval zakonodajalec z zakonom (ZFPPod-B) odpraviti že leta 2007, vendar je Ustavno sodišče RS ocenilo, da je ta zakon zaradi nezadostnega preostalega varstva upnikov v neskladju z Ustavo RS. V prispevku so obravnavane razlike med ureditvijo iz leta 2007 in sedanjo ureditvijo, pri čemer avtorica ugotavlja, da utegne biti tokrat varstvo upnikov v skladu z veljavno ureditvijo (po določbah ZFPPIPP) v postopkih izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije zadostno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

< Vsi
2012(7)
> Februar(7)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHIJK LMNOP QRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov