Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 492)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Plačilo storitev z osebnimi podatki? Nekaj misli ob Direktivi o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev

Jernej Renko, 1.2.2021

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jernej Renko, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Najpomembnejša novost, ki jo v evropski pravni prostor prinaša sprejetje Direktive (EU) 2019/770, je ureditev pogodb, v katerih potrošnik v zameno za dobavo digitalnih vsebin in storitev trgovcu posreduje svoje osebne podatke. Glede na vpliv, ki ga ima nova ureditev na pravo varstva podatkov, je v članku najprej opredeljeno razmerje med Direktivo (EU) 2019/770 in Uredbo (EU) 2016/679 (GDPR), nato pa so analizirani pogoji glede lastnosti (osebnih) podatkov potrošnika in modalitete njihovega posredovanja trgovcu, ki morajo biti izpolnjeni, da se ti podatki lahko štejejo za pogodbeno izpolnitev. Jedro potrošnikove obveznosti v tovrstnih pogodbah niso osebni podatki sami, temveč privolitev v njihovo obdelavo po GDPR. Avtor nadalje razpravlja o medsebojnem vplivu potrošniškega pogodbenega prava in prava varstva podatkov ter o posledicah, ki jih ima preklic potrošnikove privolitve v obdelavo osebnih podatkov (kot načelno nedisponibilna pravica posameznika) na pogodbo, sklenjeno po Direktivi (EU) 2019/770. Ključne besede: plačilo z osebnimi podatki, Direktiva (EU) 2019/770 o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev, DCSD, GDPR, potrošniško pogodbeno pravo, varstvo osebnih podatkov, privolitev v obdelavo osebnih podatkov, potrošniška prodaja Title: Payment for Services with Personal Data? Some Thoughts on the Directive on the Supply of Digital Content and Digital Services Abstract: The most important novelty that the adoption of Directive (EU) 2019/770 brings to the European legal area is the regulation of contracts in which the consumer provides their personal data to the trader in exchange for the supply of digital content and services. Given the implications of the new regulation on data protection law, the author first defines the relationship between Directive (EU) 2019/770 and Regulation (EU) 2016/679, and then analyses the conditions regarding characteristics of consumer's (personal) data and modalities of their provision to the tra
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili

Avtor ni naveden, 1.2.2021

Civilni sodni postopki, Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2021Urednika: Vesna Rijavec, Aleš Galič Avtorji: Vesna Rijavec, Aleš Galič, Tomaž Keresteš, Tjaša Ivanc, Miha Verčko Založnik: Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, 445 strani Pri GV Založbi je nedavno izšla knjiga Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi poja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Odškodninska odgovornost uprave banke za kredite

Avtor ni naveden, 1.2.2021

Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2021Da bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Informativni izračun kot pravni presadek: od dohodnine do socialnih pravic

Babšek Matej, Kovač Polonca, 1.2.2021

Davki občanov in dohodnina, Socialno varstvo in zavarovanje

Matej Babšek, Polonca Kovač, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Informativni izračun dohodnine je v vrsti tujih držav in v Sloveniji od leta 2007 prek dohodninske napovedi, ki jo predizpolni finančna uprava, prinesel poenostavitve za vse udeležence v postopku. Z njegovo uvedbo se je izboljšalo tudi pobiranje tega davka v smislu pravilne odmere. V sklopu teorije pravnih presadkov, tj. prenosa institutov z enega na drugo področje, je v tem prispevku preučevana ideja uvoza izračuna z davčnega na socialno področje. Osrednja metoda raziskave je analiza sodne prakse o informativnem izračunu dohodnine, ki je pokazala, da za tak presadek ni videti sistemskih zadržkov. Obravnavana ureditev ima tudi vrsto prednosti: ustrezno obravnavo številčnosti socialnih postopkov, njihove kontinuitete, varstva procesnih pravic in obenem področnih javnih koristi, ne nazadnje tudi sledenje strateškim temeljem tega instituta v socialni reformi iz leta 2018. Ugotovitve, predstavljene v prispevku, so uporabne tako za pravno teorijo kot za snovalce javnih politik in praktike na področjih davkov in socialnega varstva. Ključne besede: informativni izračun dohodnine, pravni presadek, socialne pravice, davčni postopek, sodna praksa Title: Pre-Filled Informative Calculation as a Legal Transplant: from Personal Income Tax to Social Rights Abstract: Since 2007, the informative calculation of personal income tax has introduced simplifications for all participants in the procedure in numerous foreign countries as well as Slovenia. More importantly, the collection of this tax in terms of correct assessment has improved. Within the theory of legal transplants, i.e. transfer of institutes from one field to another, this paper examines the idea of importing the calculation from the tax to the social field. The central method of research is the analysis of case law on the informative calculation of personal income tax, which showed that there are no systemic considerations against such a transplant. On the other hand, there
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Pojasnilna dolžnost bank pri podrejenih obveznicah

Avtor ni naveden, 1.2.2021

Trgovina, Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2021Finančne ustanove morajo pogodbenim strankam - potrošnikom posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva, ki jo je treba razlagati široko, pomeni, da potrošnik pogoj razume tako formalno in slovnično kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečen potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen s tveganjem, ki ga zanj pomeni tak pogoj, temveč da je tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice uresničitve takega pogoja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Interventni zakon in Smernice o dostopu do trga javnih naročil za osebe iz tretjih držav

Vesna Kranjc, 1.2.2021

Proračun, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Pravila javnega naročanja ne zagotavljajo dostopa do trga javnih naročil EU vsem gospodarskim subjektom iz tretjih držav. Osebe iz tistih tretjih držav, ki nimajo z EU sklenjenega trgovinskega sporazuma o odprtem trgu javnih naročil EU ali katerih blago, storitve in gradnje niso zajeti s sporazumom, so lahko izključene iz postopkov javnega naročanja. Sporočilo Komisije Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU pojasnjuje politiko EU o dostopu ponudnikov iz tretjih držav in pravila javnega naročanja v zvezi s temi vprašanji. Smernice nimajo lastne obveznostne moči, a interventni zakon (IZOOPIZG) zavezuje naročnike, da jih uporabljajo ob oddaji pomembnih investicij. Članek analizira obveznosti in možnosti naročnikov v razmerju do ponudnikov iz tretjih držav. Ključne besede: javno naročanje, trg javnih naročil EU, trgovinski sporazumi s poglavji o javnem naročanju, dostop ponudnikov iz tretjih držav, IZOOPIZG Title: Intervention Law and Guidance on Participation of Third-Country Bidders Abstract: Public procurement rules do not grant secured access to the EU procurement market to all operators outside the EU. Economic operators from third countries, which do not have any trade agreement providing for open access to the EU procurement market or whose goods, services and works are not covered by such an agreement, do not have secured access to procurement procedures in the EU and may be excluded. Communication from the Commission - Guidance on the participation of third-country bidders and goods in the procurement market - interprets EU policy on third-country access in public procurement and applicable rules of directives on these issues. The Guidance does not have its own binding power, but the Intervention Act (IZOOPIZG) obliges authorities to follow the Guidance when submitting important investments. The article analyses authorities'' obligations and options in relation to third-country bidders.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Vsebina PID št.1/2021

Avtor ni naveden, 1.2.2021

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2021stran 3 Vesna Kranjc Interventni zakon in Smernice o dostopu do trga javnih naročil za osebe iz tretjih držav Intervention Law and Guidance on Participation of Third-Country Bidders stran 19 Matej Babšek, Polonca Kovač Informativni i
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Koordinacija dajatev za brezposelnost v Evropski uniji: kdo pije, kdo plača?

Mišič Luka, Bagari Sara, 1.2.2021

Zaposlovanje in brezposelnost

Luka Mišič, Sara Bagari, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Besedilo obravnava pravila sekundarnega prava Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in sodne prakse Sodišča Evropske unije ter z njimi povezane pravne in praktične izzive pri koordinaciji denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: DNPB) pri nastopu brezposelnosti obmejnih in drugih čezmejnih delavcev. Osredotoča se na vprašanje določitve pristojne države članice (v nadaljevanju: DČ), seštevanje obdobij zavarovanja ali (samo)zaposlitve iz različnih DČ, izračun dajatev in njihov izvoz ter pri tem obravnava predvidene in težko pričakovane spremembe pravil koordinacije DNPB v EU. V prispevku ni obravnavan položaj napotenih delavcev, saj zanje praviloma velja izključna pristojnost DČ pošiljateljice. Položaj iskalcev zaposlitve je obravnavan le, kadar gre za vprašanje, povezano z določitvijo pristojne DČ po nastopu brezposelnosti v čezmejnem dejanskem stanju. Glede na izvoz DNPB so omenjene tudi pravice iskalcev zaposlitve po direktivi o prostem gibanju državljanov EU in uredbi o prostem gibanju delavcev v EU. Iz razprave, ki se osredotoča na delovnopravni status delavca, je praviloma izvzeta tudi analiza položaja brezposelnih samozaposlenih oseb. Ob de lege lata in de lege ferenda analizi področnih pravil prava EU besedilo obravnava tudi izbrane pravnopolitične oziroma javnofinančne izzive koordinacije DNPB, ki prispevku dajejo njegov podnaslov. Kot izhaja iz razprave, so skoraj vsa vprašanja povezana s tem, kdo DNPB financira in kdo ima od tega največjo korist.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Zaščita pravic intelektualne lastnine v mednarodnem investicijskem pravu

Domen Turšič, 1.2.2021

Intelektualna lastnina, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Domen Turšič, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Mednarodno investicijsko pravo zaradi vse pogostejših mednarodnih investicijskih arbitraž postaja vidnejše orodje v rokah tujih investitorjev za zaščito njihovih pravic intelektualne lastnine v državi investiranja. Po predstavitvi mednarodnega prava intelektualne lastnine in mednarodnega investicijskega prava se prispevek osredotoči na analizo najbolj ključnih vprašanj za morebiten uspeh mednarodnega investicijskega arbitražnega zahtevka tujega investitorja proti državi zaradi posegov v pravice intelektualne lastnine. Prispevek analizira pogoje, pod katerimi lahko pravice intelektualne lastnine pomenijo zaščiteno investicijo, nato pa se opredeli do vsebinskih standardov zaščite tujih investicij, ki so relevantni za investicije, pri katerih državni posegi negativno vplivajo na pravice intelektualne lastnine. Prispevek problematiko obravnava tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika in težave pri zaščiti pravic intelektualne lastnine v mednarodnem investicijskem pravu predstavi tudi glede na obstoječe mednarodne investicijske arbitražne primere, pri katerih se je bistven del spora nanašal na državne ukrepe, ki naj bi posegali v pravice intelektualne lastnine.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Alternativni načini zaščite označb geografskega izvora za vina

Andrej Bitrakov, 1.2.2021

Vinogradništvo, žgane pijače

Andrej Bitrakov, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Prispevek obravnava problematiko varstva označb geografskega izvora (OGI) za vina, ki niso zaščitene po Uredbi 1308/2013. Na podlagi preučevanja in podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih pravnih aktov in pravnih aktov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Pri kvalificiranih OGI za vina, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito po Uredbi 1308/2013, in tudi pri enostavnih OGI je varstvo treba iskati v okviru drugih pravnih panog oziroma institutov. Kot alternativne možnosti varstva se kažejo predvsem kolektivna znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Ključne besede: OGI, posredni sistem varstva, znamka, kolektivna znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo Title: Alternative Methods of Protecting Indications of Geographical Origin for Wines Abstract: The article addresses the issue of protection of indication of geographical origin (IGO) for wines that are not protected under Regulation 1308/2013. Based on the study and detailed substantial analysis of the applicable provisions of Slovenian and EU legal acts, stances of the leading theory of IGO law, trademark and competition law, and the case law of the Court of Justice of the European Union, the author concludes that there are many other, alternative ways of protecting IGOs for wines, which are not protected under the direct protection system. For qualified IGOs for wines that do not meet the conditions for protection under Regulation 1308/2013, as well as for simple IGOs, protection should be sought within other branches or institutes of law. Alternative options for protection inclu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Rudarstvo s stališča zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu

Suzana Kraljić, 1.2.2021

Rudarstvo, Varstvo pri delu

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Rudarstvo je industrijska panoga, ki jo skozi zgodovino in še danes opredeljujejo zahtevne in nevarne delovne razmere z velikim tveganjem za okvare zdravja, poškodbe ali celo smrt rudarjev. Zato ni presenetljivo, da tako na mednarodni kakor na slovenski ravni potekajo različne aktivnosti v prizadevanju za zmanjšanje števila nezgod in za izboljšanje delovnih razmer ter s tem tudi varnosti in zdravja pri delu rudarjev. Če se želi doseči visoka raven varnostne kulture, je treba zagotoviti usklajeno delovanje vseh ključnih akterjev (na primer Mednarodna organizacija dela, Agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu, država), še posebej pa delodajalcev in delojemalcev. Avtorica v prispevku po predstavitvi zgodovinskih iztočnic analizira izbrane mednarodne in nacionalne pravne predpise, pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na področju rudarstva kot tradicionalne gospodarske panoge. Ključne besede: rudarstvo, varnost in zdravje pri delu, varnostna kultura, ogrožanje varnosti pri delu, nezgode pri delu Title: Occupational Safety and Health in Mining Abstract: Mining is an industry that has been defined throughout history and even today by difficult and dangerous working conditions that pose an increased risk of damage to health, injury, or even death for miners. Therefore, it is not surprising that various activities are taking place both on the international and Slovenian levels, aiming to reduce accidents and improve working conditions and the safety and health of miners. If a high level of safety culture should be achieved, it is necessary to ensure the coordinated actions of all key actors (e.g. the International Labour Organisation, the European Agency for Safety and Health at Work, state), and in particular employers and employees. In the article, after the presentation of historical views, the author presents an analysis of selected legal regulations, international and national, essential for e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2021⁄1

Dodatno pokojninsko zavarovanje: ali so spremembe pokojninskega načrta zgolj vprašanje pogodbenega prava

Andraž Rangus, 1.2.2021

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Andraž Rangus, Podjetje in delo, 1/2021Povzetek: Dodatno pokojninsko zavarovanje ima v Sloveniji že skoraj dvedesetletno tradicijo. Vanj je aktivno vključena več kot polovica vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot tako je to zavarovanje pomemben dodaten steber za zagotavljanje vzdržnega pokojninskega sistema in pomeni dodatno obliko zavarovanja, s katerim si posamezniki za čas starosti zagotovijo ustrezno socialno varnost. Tako kot pri obveznem zavarovanju je tudi pri dodatnem zavarovanju pomemben element tega zavarovanja dolgoročnost varčevanja oziroma vplačevanja prispevkov. Ravno ta element pa znotraj postavljenega pravnega okvira odpira tudi vrsto vprašanj, ki se nanašajo na pravno dopustnost spreminjanja pogojev zavarovanja v času, ko zavarovalni primer oziroma zavarovano tveganje še ni realizirano. V okviru obveznega zavarovanja je na to vprašanje v okviru varstva pričakovanih pravic in dopustnosti zakonskih posegov vanje že odgovorilo Ustavno sodišče RS. S področja dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri katerem so temelj pokojninski načrt ter iz njega izhajajoče pravice in obveznosti, pa pravna stroka še ni podala popolnoma jasnega odgovora, ali v času varčevalnega dela zavarovanja in v času, ko so pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja še v nastajanju, lahko pride do sprememb, ki v določeni meri posežejo tudi v pravice v nastajanju, ne pa tudi v že pridobljene pravice. Takšen odgovor je mogoče najti le skozi prizmo delovanja celotnega sistema in trenutne pravne ureditve obeh oblik zavarovanj, ki pokrivata tveganje dolgoživosti in zadostnosti dohodka v starosti. Ključne besede: dodatno zavarovanje, pravna narava pokojninskega načrta, mirovanje in zadržanje pravic Title: Supplementary Pension Insurance: Are Changes to the Pension Plan Merely a Matter of Contractual Rights? Abstract: Supplementary pension insurance, which covers more than half of all insured persons of compulsory pension and disability insurance, has
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vsebina PID št.1/2020

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020stran 3 Boštjan Koritnik, Lojze Ude Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Curren
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

Sancin Vasilka, Turšič Domen, David Osojnik Maks, 1.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže. Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Delitev dobička v d. o. o.

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega [dobička] ne ureja drugače. Sodba VS RS III Ips 74/2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Prevzemni instituti v Sloveniji in Makedoniji

Nikola Georgievski, 1.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Nikola Georgievski, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja s prevzemnimi instituti v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljeni so instituti prevzemne zakonodaje po Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Cilj te zakonodaje je učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki manjšinskim delničarjem omogoča, da zapustijo ciljno družbo tako, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Ključne besede: prevzem, prevzemna zakonodaja, prevzemna ponudba, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera Title: Takeover Institutes in Slovenia and Macedonia Abstract: The author discusses the takeover institutes in Slovenia and Macedonia. Presented are takeover institutes within the Slovenian and Macedonian takeover regulation. The aim of the takeover regulation is to legally and effectively regulate the protection of minority shareholders, investors in the securities market and the securities market itself in the process of acquiring or enhancing controlling interest of a stock corporation. The main institute related to the takeover legislation is a mandatory bid for purchasing all the shares. The mandatory bid allows minority shareholders to leave the target company by selling shares at a fair price. Keywords: takeover, takeover legislation, takeover bid, controlling interest, mandatory bid, voluntary bid, takeover threshold, persons acting in concert, takeover intention
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice

Denis Baghrizabehi, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Denis Baghrizabehi, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Konkurent prejemnika nezakonite državne pomoči lahko s tožbo v pravdnem postopku doseže vračilo predmetne pomoči, prepreči njeno (nadaljnje) izplačilo in uveljavlja odškodnino. V nasprotju s protimonopolnim pravom ostaja zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči relativno neraziskano področje, sodna praksa držav članic pa skopa. Avtor obravnava razloge, ki botrujejo opisani situaciji. Skozi predstavitev izbranih dognanj primerjalnopravnih ureditev nemškega in avstrijskega prava prispevek kratko oriše tudi določene zaključke, ki lahko služijo kot nastavki razvoja domače doktrine. Ključne besede: zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, klavzula o mirovanju, obveznost priglasitve, nacionalna procesna avtonomija, stopničasta tožba, načelo učinkovitosti Title: Private Enforcement of State Aid Law: Competitor's Action and Comparative Legal Aspects Abstract: The competitor of a recipient of unlawful state aid may, through means of civil litigation, claim the recovery of unlawful aid, prevent its payment and claim damages. While private enforcement of antitrust law is the subject of continuing academic discourse and nuanced approaches in case law, that is not case with state aid law. The author highlights the causes which contribute to the described situation. By enunciating comparative outlooks in German and Austrian legal doctrine, the findings of the present article may contribute to the development of a domestic doctrinal approach. Keywords: private enforcement of State aid law, standstill clause, notification of state aid, action by stages, national procedural autonomy, principle of effectiveness
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

2021(12) 2020(10) 2019(13) 2018(11)
2017(17) 2016(19) 2015(15) 2014(20)
2013(16) 2012(15) 2011(18) 2010(15)
2009(17) 2008(12) 2007(18) 2006(16)
2005(12) 2004(19) 2003(17) 2002(26)
2001(24) 2000(22) 1999(31) 1998(18)
1997(14) 1996(18) 1995(12) 1994(15)
1993(6) 1992(9) 1991(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov