Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 104)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Informativni dokaz (1/196) * Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2016 Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem (1/202) * Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018V Portorožu je od 11. do 13. oktobra 2018 potekalo 44. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 62 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani) A Airbnb Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu (Janja Hojnik) - 6-7/965 Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Avsec Franci - Načela evropskega zadružnega prava (PECOL) - 3-4/580 Bratina Borut - Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo - 6-7/1034 - Uporaba instituta delne ponudb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Vsebina PID št.8/2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Članki/Articles stran 1353 Martin Čarni Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares Članki/Articles stran 1367 Petra Grah, Borut Bratina/b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2018

Avtor ni naveden, 1.10.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2018Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razmerja stran 917 Viktorija Žnidaršič Skubic Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema Marriage Contract Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razme
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Varstvo potrošnikov in sodelovalno gospodarstvo

Petra Weingerl, 1.10.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Najbolj pereče vprašanje sodelovalnega gospodarstva za pravo varstva potrošnikov je pravna narava razmerij med strankami, ki so vpletene v transakcijo prek spletne platforme. Od določitve pravne narave teh razmerij je odvisno, ali se v določenem primeru uporabi pravo varstva potrošnikov (v razmerjih spletna platforma - kupec, spletna platforma - ponudnik in/ali ponudnik - kupec). V EU se namreč pravila s področja prava varstva potrošnikov uporabljajo kot lex specialis v razmerju do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev le v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C). Če pravne narave razmerij ni mogoče jasno določiti, to povzroča negotovost glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v poslovanje prek spletnih platform. Prispevek bo osvetlil to problematiko in podal pregled potrošniške zakonodaje, ki jo morajo stranke pri poslovanju prek spletne platforme upoštevati, ko sklepajo pogodbe s potrošniki. Ključne besede: varstvo potrošnikov, spletne platforme, razmerja B2C, razmerja C2C, ponudnik, potrošnik, storitve informacijske družbe, nepoštene poslovne prakse, pojasnilna dolžnost Title: Consumer Protection and the Sharing Economy Abstract: The most pressing issue of the sharing economy for consumer protection is the legal nature of relationships between parties involved in a transaction through an online platform. The application of the consumer protection rules depends on the determination of the legal nature of these relationships (i.e. online platform - buyer, online platform - provider and/or provider - buyer). In the EU, the rules on consumer protection apply as a lex specialis with regard to the general laws of obligations of the Member States, and can only be considered in cases where contracts are concluded between traders and consumers (B2C). If the legal nature of these relationships cannot be clearly defined, this causes uncertainty regarding the rights and ob
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Premoženjska razmerja med zakonci v mednarodnem zasebnem pravu

Claudia Rudolf, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Claudia Rudolf, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Uredba 2016/1103 se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema s čezmejnim elementom. Vsebuje harmonizirana kolizijska pravila ter pravila o pristojnosti, priznanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, o javni listini in sodni poravnavi. Zakonca lahko med nacionalnimi pravnimi ureditvami, s katerimi sta tesno povezana zaradi običajnega prebivališča ali državljanstva, izbereta pravo, ki naj se uporablja. Če pravo ni bilo izbrano, se določi na podlagi lestvice naveznih okoliščin. Ključne besede: Uredba Sveta (EU) 2016/1103, premoženjska razmerja med zakoncema, izbira prava, ki se uporablja, pravo, ki se uporablja, če stranki ne izbereta prava, učinki za tretje osebe Title: Conflict-of-Law Rules on Matrimonial Property Regimes Abstract: Regulation 2016/1103 shall apply to matrimonial property regimes and comprises harmonised conflict-of-law rules, rules on jurisdiction, recognition, enforceability and enforcement of decisions, authentic instruments and court settlements. The spouses can choose the law applicable to their matrimonial property regime among the laws with which they have close links because of habitual residence or their nationality. In the absence of a choice of law, the applicable law is determined on the basis of a scale of connecting factors. Keywords: Council Regulation (EU) 2016/1103, matrimonial property regimes, choice of applicable law, applicable law in the absence of choice by the parties, effects in respect of third parties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

Suzana Kraljić, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost. Ključne besede: poslovna sposobnost, popis premoženja, želje varovanca, dovoljenje centra za socialno delo, malomarnost Title: Guardianship for Adults and Care for Ward’s Property Abstract: The new Family Code brings many novelties. Guardianship for adults is subject to one of the most important novelties because it no longer depends on the deprivation of the capacity to contract. The latter is determined, especially by the Convention on the Rights of Persons with Disabilities and the practice of the European Court of Human Rights, as a gross interference in human rights and thus the devaluation of a person. Adults who are not able to take care of themselves, for their rights and entitlements, and are placed under guardianship, need to be provided with all the necessary assistance in all areas of their life. Care for property of a ward is of crucial importance, since it can also provide economic safety for the client. Keywords: capacity to contract, inventory of property, wishes of a ward, permission of the Centre for Social Work, negligence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

Saša Prelič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku. Ključne besede: denarna odpravnina, menjalno razmerje, deleži, poravnalni odbor, sodni preizkus Title: Judicial Test of the Adequacy of Exchange Ratio or Appraisal Remedy for Minority Shareholders Abstract:The article discusses the peculiarities of a judicial test of an exchange ratio and adequacy of appraisal remedy. The author examines the legal positions that entitle shareholders to obtain shares according to the appropriate exchange ratio or to obtain appraisal remedy. Adequacy of the aforementioned rights is legally admissible only within special judicial procedure. Keywords: appraisal remedy, exchange ratio, shares, settlement committee, judicial test
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Kazenskopravno varstvo otrok

Katja Filipčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Slovensko kazensko pravo si prizadeva močneje zaščititi otroke pred zlorabami. Zato so bile v zadnjih dvajsetih letih sprejete številne spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1). Nekatere so bile namenjene odpravi nedosledne uporabe izrazov otrok, mladoletnik in mladoletna oseba. Slovenija pri tem vztraja pri terminološki tradiciji iz obdobja Jugoslavije. Večjemu varstvu otrok so namenjene težje oblike kaznivih dejanj ali posebne inkriminacije. Pri tem je slovenski zakonodajalec nesistemski. Spregledano je tudi tudi vprašanje, ali in kdaj je etično sporno oblikovati starost kot kvalifikatorno okoliščino kaznivega dejanja. Ravno tako dogmatično sporno je vezati začetek teka zastaralnih rokov za kazenski pregon na starost žrtve. Ključne besede: otrok žrtev, privolitvena sposobnost, zastaranje, Kazenski zakonik Title: Criminal Law Protection of Children Abstract: Slovenian criminal law seeks to protect children more effectively against abuse. Therefore, in the last twenty years, numerous amendments to the Penal Code have been adopted. Some of them were aimed at eliminating the terminology inconsistency in using the terms a child, a minor and a person under the age of majority. Slovenia insists on the terminological tradition from the time of Yugoslavia. Stronger protection of children is provided by higher penalties in the case of child victims or special incriminations. The Slovenian legislator is non-systematic in this regard. The question is also raised whether and when it is ethically disputable to shape the age as the qualifying circumstance of the crime. It is equally dogmatically challenging to link the beginning of the limitation period for criminal prosecution to the age of the victim. Keywords: child victim, age of consent, statute of limitation, Penal Code
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo

Borut Bratina, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek:Družba z omejeno odgovornostjo ima že 125-letno tradicijo in je še vedno najbolj priljubljena statusna oblika gospodarske družbe. Danes je aktualna njena uporaba za tehnološko najbolj inovativna podjetja (zagonska podjetja), njena različica - enoosebna d. o. o. - pa naj bi se uporabljala v skladu s pravom EU za čezmejno delovanje na enotnem evropskem trgu. V članku avtor prikaže osnovne značilnosti zagonskih podjetij in njihovo financiranje s prvo prodajo žetonov - ICO. Ob tem opozori na najnovejšo sodno prakso v Sloveniji na področju civilnih odškodninskih sporov in kaznivega dejanja zlorabe položaja v enoosebni d. o. o.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora - de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

Anja Strojin Štampar, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anja Strojin-Štampar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetletjih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dobre prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019. Ključne besede: politika prejemkov, organi vodenja, organi nadzora, delničarska direktiva, razkritja prejemkov, fiksni in variabilni prejemek Title: Directors’ Remuneration Policy - De Lege Lata and its Harmonisation with the Shareholder’ Rights Directive II Abstract: Remuneration is one of the key instruments for shareholders to align their interests and those of their directors. Over the last two decades, the discussion on the remuneration has been focused primarily on the appropriateness of remuneration policies in the listed companies, and on the role of shareholders in the determination of remuneration policy (say-on-pay initiatives). To this end, numerous law amendments and best practice recommendations have been adopted. The latest legal act in this field is the Shareholders
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Ljubezen na papirju - vloga notarja pri urejanju premoženjskih razmerij zakoncev

Nataša Erjavec, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nataša Erjavec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Reforma družinskega prava prinaša pomembne novosti in spremembe na področju urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema, tako v času trajanja zakonske zveze kot v primerih prenehanja, bodisi zaradi razveze bodisi zaradi zakončeve smrti. Med pravnimi posli, ki jih v času trajanja zakonske zveze zakonca sklepata med seboj, so pogoste darilne pogodbe, zato so v prispevku podrobneje predstavljene, zlasti običajna manjša darila. Pomembna novost je možnost sklepanja pogodb o premoženjskih razmerjih, s katerimi se lahko izključi in spremeni zakoniti premoženjski režim. Tako kot vsi pravni posli med zakoncema mora biti tudi pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vloga notarja na področju družinskega prava se krepi, parom nepristransko pravno svetuje in preverja, ali sta oba in v celoti razumela vse s sklenjenim poslom povezane pravne posledice ter ali vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Na novo bo uveden register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki se bo vodil pri Notarski zbornici Slovenije. Na področju razveze zakonske zveze je pomembna novost tudi možnost sporazumne razveze pred notarjem. Zasebno razvezo brez sodišča zakonodajalec omogoča zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ter se pred notarjem sporazumeta tudi o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju bo (p)ostal najemnik stanovanja po razvezi, in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. Vse to bo lahko imelo posledice v primeru smrti enega od zakoncev. Četudi le v zelo omejenem obsegu, bo vpliv nove ureditve segel tudi na področje načrtovanja zapuščine zakoncev. Ključne besede: notar, zakonca, darilna pogodba, pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza pred notarjem, smrt zakonca Title: Love on Paper - The Role of a Notary in Arranging Property Relations of Spouses Abstract:
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(36) 5(13) 3-4(18)
2(12) 1(11)

Leto objave

< Vsi
2018(104)
> Januar(11) > April(12) > Julij(18) > Avgust(13) > Oktober(36) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov