Povzetek: Vloga aktov mehkega prava kot aktov brez formalno zavezujoče moči se je na ravni EU v zadnjih treh desetletjih, tudi zaradi bolj pozitivnega odnosa Sodišča EU do teh aktov, povečala. Ker morajo po ustaljenem stališču iz zadeve Grimaldi nacionalna sodišča v določeni meri upoštevati akte mehkega prava, prispevek skozi stališča pravne teorije in raziskavo sodne prakse slovenskih sodišč ponuja vpogled v odnos slovenskih sodišč do mehkega prava EU in tudi do nacionalnega mehkega prava, obe vrsti prava medsebojno primerja glede vsebine, funkcij in možnosti izpodbijanja pred Sodiščem EU oziroma Ustavnim sodiščem RS ter na koncu ponuja zaključek o vlogi aktov mehkega prava v slovenskem prostoru.
Ključne besede: mehko pravo EU, nacionalno mehko pravo, dolžnost upoštevanja mehkega prava, presoja zakonitosti, uporaba mehkega prava
