Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4032)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2019

Avtor ni naveden, 1.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019stran 863 Patrick Vlačič Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji Blockchain Technology and Documents of Title stran 874 Janja Hojnik Inteligentne naprave in človekove pravice Intelligent Devices and Human Rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Prekluzije v nepravdnih postopkih

Mateja Končina Peternel, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Mateja Končina-Peternel, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

Darja Senčur Peček, 1.10.2019

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Ureditev lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste – de lege ferenda

Franci Gerbec, 1.10.2019

Cestni promet, Urejanje prostora

Franci Gerbec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je predstavljeno stanje na področju neurejenega lastništva zemljišč, ki so v zasebni lasti, vendar pa so po odlokih občin kategorizirana kot lokalne ceste in javne poti, kar pomeni, da so ta zemljišča dejansko, ne pa tudi pravno razlaščena. Veljavna zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva lastnikov teh zemljišč, saj morajo lastniki vlagati pobude za oceno ustavnosti odlokov o kategorizaciji, občine pa nato niso pripravljene izvršiti niti odločb Ustavnega sodišča RS. Ključni problemi so predvsem ekonomske narave, saj ni urejen enoten sistem vrednotenja teh zemljišč na ravni države, občine pa tudi niso finančno sposobne pridobiti teh zemljišč z odkupom ali razlastitvijo in se tega sistematično izogibajo. Gre za zelo obsežno področje kršenja lastninske pravice velikega števila zasebnih lastnikov. Zato avtor predlaga, da se s posebnim zakonom uredi lastništvo teh zemljišč na podlagi enotnih pogojev in meril ter tudi z državnim sofinanciranjem, ker meni, da je samo tako mogoče zagotoviti enakopravnost lastnikov pred zakonom skladno s 14. členom Ustave.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

Peter Podgorelec, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K - je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je - z izjemo javne objave podatkov o poslu - razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1. Ključne besede: Direktiva 2017/828, posli s povezanimi strankami, implementacija, odobritev posla, objava podatkov o poslu
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

Marijan Kocbek, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe. Ključne besede: prejemki poslovodnih oseb, javne delniške družbe, poročilo o prejemkih, politika prejemkov, sklep skupščine Title: Remuneration Policy for Directors - Rights of Shareholders and Information: According to the Proposed Act Amending the Companies Act (ZGD-1K)
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Nestandardne oblike dela v sodni praksi

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2019

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

Miha Juhart, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vključena lastninska pravica

Nina Plavšak, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek analizira položaje, v katerih se lastninska pravica na eni nepremičnini lahko vključi v samostojno lastninsko pravico na drugi nepremičnini. Vključena lastninska pravica ni samostojno prenosljiva tako, da bi jo bilo mogoče prenesti neodvisno od prenosa samostojne lastninske pravice, v katero je vključena. Po drugi strani pa prenos samostojne lastninske pravice samodejno povzroči tudi prenos vključene lastninske pravice.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2019

Delovna razmerja, Uprava

Etelka Korpič-Horvat, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zastavna pravica

Renato Vrenčur, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Renato Vrenčur, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stvarnopravni zakonik (SPZ) se uporablja že sedemnajsto leto. V tem obdobju se je pri njegovi uporabi pokazalo, da nekatera pravna pravila ne ustrezajo potrebam sodobne poslovne prakse oziroma da bi bilo treba določena pravila popraviti. S ciljem priprave jasne, pregledne in funkcionalne ureditve stvarnopravnih razmerij je skupina pobudnikov (Miha Juhart, Nina Plavšak in Renato Vrenčur) že leta 2016 posredovala Ministrstvu za pravosodje RS strokovno gradivo za pripravo sprememb in dopolnitev SPZ. V prispevku se avtor ukvarja zlasti s tistimi predlogi sprememb in dopolnitev SPZ, ki se nanašajo na zastavno pravico.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

(Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek

Liljana Selinšek, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse, Kazenski postopek

Liljana Selinšek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stičišča kazenskega in upravnega postopka je mogoče opazovati na dveh ravneh: v konkretnih zadevah in s sistemskega vidika. Prispevek vsebuje kratko predstavitev obojega. Na ravni konkretnih primerov so poudarjena predhodna vprašanja ter prehajanje dokazov med obema vrstama postopkov. Na sistemski ravni pa sta obravnavana prekrškovni postopek kot sui generis mešanica upravnega in kazenskega postopka ter institut administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, ki ima sistemski nastavek v Zakonu o prekrških, ni pa še del veljavnega pravnega reda na nobenem področju. Avtorica ugotavlja, da je prepletanje upravnega in kazenskega postopka v konkretnih primerih razmeroma neproblematično, saj zakonodaja vsebuje usmeritve glede večine pomembnejših vprašanj, ki se lahko pri tem odprejo. Nasprotno pa so na sistemski ravni zadeve precej bolj kompleksne in odpirajo tudi vprašanja, povezana z vlogo posamezne veje v pravnem sistemu kot celoti in zmožnostjo prava slediti hitremu družbenemu razvoju. Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, kazenski postopek, upravni postopek, postopek o prekršku, administrativno sankcioniranje pravnih oseb, predhodno vprašanje, identično dejansko stanje Title: Juncture(s) of Administrative and Criminal Proceedings Abstract: The juncture(s) of criminal and administrative proceedings can be observed on two levels: in concrete cases and from the systemic point of view. The article offers a short presentation of both. In concrete cases, the emphasis is on preliminary issues and passage of evidences between both types of proceedings. On the systemic level, the author points out minor offence proceeding as a sui generis mixture of administrative and criminal proceeding, and a new system of administrative sanctioning of legal persons that has its legislative basis in Minor Offences Act, but is not yet effective in any field. The author finds that the juncture of administrative and criminal proceeding in concrete ca
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

Jurij Lampič, 1.10.2019

Obligacije

Jurij Lampič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate. Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniš
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

Konrad Plauštajner, 1.10.2019

Obligacije

Konrad Plauštajner, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo. Ključne besede: konzorcij, konzorcijska pogodba, član konzorcija - konsort, vodilni član konzorcija, naročnik, ponudnik, skupna ponudba, izvajalec, podizvajalec, garancija, notranja razmerja v konzorciju
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti. Ključne besede: upravni postopek, osebni podatki, Splošna uredba, pravo Evropske unije, človekove pravice Title: Collection and Use of Personal Data in Administrative Procedures Abstract: As a result of the adoption of the General Data Protection Regulation (GDPR), a number of new legal aspects are emerging that affect the collection and other forms of processing of personal data in administrative proceedings. These concern both the issue of lawfulness of said processing in the light of the requirements of European Union law, which are complemented by the requirements of the protection of human rights, in particular regarding the protection of personal data. Administrative and judicial practice in the Republic of Slovenia will have to face these challenges in the future. Keywords: administrative procedure, personal data, GDPR, EU law, human rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitelj včeraj, danes in jutri

Andrej Ekart, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pri tem igra izvršitelj izredno pomembno vlogo, saj je pristojen za izvršbo na premičnine, izvršbo na izročitev stvari, za izpraznitev nepremičnin ipd. V Sloveniji je glede na število prebivalcev sorazmerno malo izvršiteljev. Nekateri imajo veliko dela, drugi manj, kar je posledica tega, da izvršitelja izbira upnik. Izvršitelj lahko opravlja svojo službo na celotnem območju Republike Slovenije, kar privede do tega, da nekateri izvršitelji opravljajo rubeže na območju, ki jim ni znano in od katerega so zelo oddaljeni, kar je povezano z neracionalno porabo izvršiteljevega časa. Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršitelj, rubež, učinkovitost izvršbe, izvršilni stroški
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Poplačilo zastavnih (hipotekarnih) upnikov v izvršbi in stečaju

Damjan Orož, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Lastnina in druge stvarne pravice

Damjan Orož, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Zastavni upnik lahko zastavno pravico prisilno realizira v izvršilnem ali stečajnem postopku. V obeh veljajo posebna postopkovna in materialna pravila, ki na koncu vplivajo tudi na obseg poplačila zavarovane terjatve.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Svetovalna pogodba

Matija Damjan, 1.10.2019

Obligacije

Matija Damjan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 6
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(3994)

Leto objave

2019(77) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov