Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 165
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4112)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

(Ne)enotna uporaba prava EU? Primerjalni pogled na uporabo meril za presojo preglednosti pogodbenih pogojev

Hajdeja Iglič, 1.8.2020

TRGOVINA

Hajdeja Iglič, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Članek primerja sodbe španskega, hrvaškega in slovenskega vrhovnega sodišča glede nepoštenosti pogoja o vračanju kredita v tuji valuti v potrošniških pogodbah. Podrobneje nas zanima, kako so sodišča držav članic v postopku ocenjevanja dejstev uporabila merila za ugotavljanje izpolnjevanja pojasnilne dolžnosti, ki jih je razvilo Sodišče EU z namenom zagotavljanja visokega standarda varstva potrošnikov, kot ga opredeljuje 38. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Takšna primerjava je praktično relevantna v luči sodnih postopkov o kreditih v švicarskih frankih, ki trenutno v velikem številu potekajo pred nacionalnimi sodišči. Hkrati je pomembna z vidika širšega cilja enotne uporabe prava Unije, ker omogoča vpogled v uporabo evropskega prava na področju, ki je v Sloveniji relativno nerazvito in na katerem obstaja velik razkorak med normo in prakso, saj zadeva ob moč sodobnih finančnih korporacij in njihov središčni položaj v preseku gospodarskih in državnih (administrativno-politično-sodnih) omrežij. Ključne besede: pravo Evropske unije, nepošteni pogodbeni pogoji, krediti v švicarskih frankih, primerjalna analiza Title: (Non)Uniform Application of EU law? A Comparative View on the Application of the Requirement for Transparency of Contract Terms Abstract: The article compares the judgments of the Spanish, Croatian and Slovenian Supreme Courts regarding unfair terms in consumer contracts, which define the obligation to repay the loan in a foreign currency. We are particularly interested in how the supreme courts of various Member States applied the criteria developed by the Court of Justice of the European Union to assess whether banks provided consumers with sufficient information to allow them to conclude a contract with full knowledge, in compliance with the high standard of consumer protection as defined in Article 38 of the EU Charter of Fundamental Rights. Such a comparison is highly relevant in light of the Swis
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vsebina PID št.5/2020

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020stran 667 Marijan Kocbek Čezmejna preoblikovanja - nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja Cross-Border Conversions - Newly Regulated Form of Company Conversion stran 690 Peter Podgorelec Dolžnosti uprave v zvezi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Protidopinška pravila v luči varstva zasebnosti in osebnih podatkov

Kevin Rihtar, 1.8.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Kevin Rihtar, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Protidopinška pravila so avtonomna pravila, povezana s snovmi in postopki, prepovedanimi v športu. V veliki meri so bila sprejeta pod okriljem Svetovne protidopinške agencije in bila na različne nomotehnične načine zrcaljena v nacionalna pravila, ki jih izvajajo nacionalne protidopinške organizacije. Doping, upoštevajoč poenostavljeno definicijo, pomeni uporabo prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljšanja sposobnosti športnika, kot takšen pa je v nasprotju s šport-nim duhom. Dopinga seveda ni enostavno odkrivati in preprečevati, četudi so se k temu na takšen ali drugačen način zavezale skoraj vse države sveta, moderne prakse uporabe prepovedanih snovi pa so pogosto korak pred prizadevanji za kontrolo dopinga. Konsenz glede dejstva, da doping nasprotuje javnemu interesu in škodi javnemu zdravju, je posledično privedel do strogih in za športnika precej invazivnih protidopinških pravil. Ta posegajo predvsem na področje športnikove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov. Upoštevajoč obseg svetovne populacije, ki jo zavezujejo protidopinška pravila, resnost posega v temeljne človekove pravice ter standard regulacije varstva osebnih podatkov na eni strani in pomen preprečevanja dopinga na drugi strani, je analiza sorazmernosti in upravičenosti posega težavna, vendar zato nič manj potrebna. Ključne besede: doping, varstvo zasebnosti, GDPR, WADA, varstvo osebnih podatkov Title: Anti-Doping Rules in Light of Protection of Privacy and Private Data Abstract: Anti-doping rules represent autonomous rules in relation to substances and procedures that are prohibited in sports. These rules are mostly adopted by the World Anti-Doping Agency and, using different legislative approaches, mirrored in national rules enforced by national anti-doping organisations. Doping, defined in a simplistic manner, means the use of prohibited substances and/or procedures with the aim of improving an athlete’s performance, and is as such contrary
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga

Vesna Kranjc, 1.8.2020

Delovna razmerja

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2020Pod pogoji, ki so bili določeni v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi - delovno razmerje za nedoločen čas, ne da bi bilo določeno, na katerem delovnem mestu - pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče ohraniti, saj je jasno, da delodajalec nima potrebe za nadaljevanje delovnega razmerja pod ta
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vida Šibenik (1944–2020) – in memoriam

Boštjan Koritnik, 1.8.2020

Ostalo

Boštjan Koritnik, Podjetje in delo, 5/2020Avtoriteta pravnega založništva in publicistike Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju, pridobivanju novega znanja in strokovni literatur
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Zastaranje terjatve za kupnino - pretrganje

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Izrecnega zakonskega pravila, ki bi tek zastaranja terjatve za plačilo kupnine pretrgal ali celo zadržal, dokler ni izpolnjena tudi nasprotna dajatev (izročitev predmeta prodaje), ni. Vendar je pri tej normativni okoliščini razlagalno treba upoštevati dvoje. Prvič, zastaranje (in ne šele pretrgan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Čezmejna preoblikovanja – nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja

Marijan Kocbek, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Prispevek obravnava čezmejno preoblikovanje, novo obliko statusnega preoblikovanja, ki jo ureja novela kodificirane direktive EU s področja prava družb. Analizira temeljne korporacijskopravne značilnosti čezmejnega preoblikovanja, katerega bistvena dela sta ohranitev pravne osebnosti in operacija brez prenehanja ali likvidacije družbe. V tem delu gre za podobnost z nacionalnim preoblikovanjem gospodarske družbe, od katerega pa se razlikuje v tem, da se družba lahko preoblikuje tudi v isto pravnoorganizacijsko obliko v drugi državi. Posebnost tega preoblikovanja, ki zahteva ustrezno urejenost korporacijskopravnih institutov, je element čezmejnosti. To pa nujno pomeni tudi spremembo vsaj statutarnega sedeža družbe z registracijo v drugi državi ter spremembo korporacijskega prava, ki se uporablja za preoblikovano gospodarsko družbo. Čezmejno se lahko preoblikujejo samo kapitalske družbe. Temeljni akt preoblikovanja je načrt čezmejnega preoblikovanja, v katerem se opredelijo vsi statusni atributi preoblikovane družbe v novi državi, tj. v ciljni državi, prav tako pa določbe, povezane z zaščito družbenikov in upnikov pri preoblikovanju družbe. Ključne besede: statusno preoblikovanje, pravna osebnost, kapitalske družbe, register družb, zaščita družbenikov, zaščita upnikov Title: Cross-Border Conversions - Newly Regulated Form of Company Conversion Abstract: The author examines the cross-border conversion, which is a new form of company conversion governed by the amendment to the codified EU company law. The paper analyses the basic corporate legal characteristics of cross-border conversion, an essential element of which is the preservation of legal personality and operations without the termination or liquidation of the company. In this respect, there is a similarity with the national conversion of a company, but differs from it in that the company can also be converted into the same legal organizational form in another country
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Napredek v preiskovanju kriminala v tesno povezani družbi: ali bodo posodobljeni instrumenti pravosodnega sodelovanja v EU odstranili ovire na poti iskanja pravice

Jerman Blažič Borka, Stajnko Jan, Klobučar Tomaž, 1.8.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borka Jerman-Blažič, Jan Stajnko, Tomaž Klobučar, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Prispevek obravnava aktualna vprašanja odstranjevanja ovir čezmejnega zbiranja elektronskih dokazov za učinkovitejše zatiranje tako splošne kot tudi kibernetske kriminalitete. Države pri poskusih omejevanja kibernetske kriminalitete naletijo na vrsto ovir zaradi nezadostnega razumevanja razsežnosti problematike pridobivanja čezmejnih elektronskih dokazov, zakonitosti pridobljenih podatkov in pravil o sodelovanju s ponudniki komunikacijskih storitev. Prispevek najprej kratko predstavi obstoječe pravne instrumente v EU s posebnim poudarkom na prizadevanjih za implementacijo Direktive 2014/41/EU, ki se nanaša na evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah, ter postopek pridobivanja elektronskih dokazov po predlogu nove uredbe, ki ločeno ureja njihovo predložitev in zavarovanje. Nadalje je predstavljen nov model kategorizacije oblik in vrst podatkov, ki se nahajajo v komunikacijskem omrežju zunaj teritorija, kjer je kaznivo dejanje bilo izvršeno. Predstavljeni so tudi rezultati evropskega projekta LIVE_FOR, ki je bil namenjen povečevanju ozaveščenosti v pravni stroki o evropskem preiskovalnem nalogu. Avtorji zavzamejo stališče, da bi uporaba novega modela podatkov in novi postopki zbiranja elektronskih dokazov odstranili obstoječe ovire ter tako prispevali k večji učinkovitosti pravosodnega sistema. Ključne besede: elektronski dokazi, digitalni dokazi, evropski preiskovalni nalog, evropsko kazensko pravo Title: Advancement in Crime Investigation in a Closely Interconnected Society: Will the New and Updated EU Judicial Environment Remove the Barriers to Justice? Abstract: This paper discusses the current issues and proposes legal remedies for removing the barriers to gathering cross-border electronic evidence for a more efficient fight against crime and cybercrime. Governments’ attempts to fight cybercrime face several barriers due to an inconsistent understanding of the problem in the search
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vinkulacija delnic - konkretizacija razlogov

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamez-ne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb v slovenskem in nemškem pravu

Jana Simonič, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jana Simonič, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja s pridobivanjem lastnih delnic prek tretjih oseb. Družba praviloma ne sme pridobivati t. i. lastnih delnic. V slovenskem kot tudi v nemškem pravu velja načelna prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, ki izhaja iz dveh načel, in sicer iz načela prepovedi vračila vložkov in iz načela, da družba ne more postati sama svoj delničar. ZGD-1 prepoveduje pridobivanje lastnih delnic s pomočjo tretje osebe. Enaka prepoved, kot je določena za tretje osebe, je določena tudi za odvisno družbo in za družbo v večinski lasti. Tretja oseba lahko v skladu z ZGD-1 pridobiva delnice družbe za račun družbe le v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za delniško družbo samo. Z novelirano ureditvijo ZGD-1 se je izenačila ureditev tudi po originalnem nemškem vzoru v Aktiengesetz. Tako ZGD-1 kot AktG pa sta usklajena z določbami Druge kapitalske direktive, ki so zajete v danes veljavni Direktivi 2017/1132 v zvezi s pridobitvijo lastnih delnic. Čeprav je ZGD-1 sledil ureditvi v AktG, pa so med njima pomembne razlike v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic družbe. V zvezi s pridobivanjem lastnih delnic so razlike glede lastnih delnic, ki so ponujene v odkup delavcem, in glede zagotovitve ustrezne odpravnine delavcem. Nemško pravo je pri navedenih izjemah širše, pri izjemi pridobivanja lastnih delnic prek nakupne komisije pa je bolj specifično kot slovensko. Pri odsvajanju lastnih delnic sta si primerjani uredit-vi precej enotni. Tako nemško kot slovensko pravo vsebujeta določbe, ki poskušajo preprečiti kršitve v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Pomembne razlike so predvsem pri uveljavljanju družbeniške tožbe in odškodninskega zahtevka. Ključne besede: lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb, družbeniška tožba, 251. in 247. člen ZGD-1, par. 71a in 71d AktG Title: Acquisition of Own Shares with the Help of a Third Party in Slovenian and German Law Abstract:The author
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Dolžnosti uprave v zvezi z upravljanjem tveganj v delniški družbi

Peter Podgorelec, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Avtor v prvem delu članka kategorizira tveganja na pravna in čista ekonomska. Čista ekonomska tveganja so naprej razdeljena na projektna tveganja in na tveganja, ki ogrožajo obstoj podjetja. S pravnega vidika je takšna kategorizacija tveganj najpomembnejša. Hkrati avtor razmeji pojem tveganja od pojmov negotovost in nevarnost. V tem delu so posebej poudarjene dolžnosti uprave pri sprejemanju investicijskih odločitev, če obstaja verjetnost insolventnosti družbe. V drugem delu nato avtor podrobneje analizira upravljanje likvidnostnega tveganja ter tveganja horizontalne kapitalske strukture in dolžnosti uprave v zvezi s tem. Ključne besede: delniška družba, uprava, upravljanje tveganj, likvidnostno tveganje, kapitalska ustreznost Title: Management Board Duties in Relation to Risk Management in a Public Limited Company Abstract: In the first part of the article, the author categorises risks into legal and pure economic risks. Pure economic risks are further divided into project risks and risks that threaten a company's existence. From a legal point of view, such a categorisation of risks is the most important. At the same time, the author distinguishes the concept of risk from the concepts of uncertainty and danger. In particular, this part emphasises the duties of the management board in making investment decisions if there is a potential likelihood of a company’s insolvency. In the second part, the author then analyses in more detail the liquidity risk management and the risk of the horizontal capital structure, as well as the duties of the management board in this regard. Keywords: public limited company, management board, risk management, liquidity risk, capital adequacy
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vinkulacija delnic - razlogi za odklonitev soglasja za prenos

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Razlogi za odklonitev soglasja za prenos imenskih delnic, navedeni v sklepu nadzornega sveta, morajo biti obrazloženi podrobneje kot odklonitveni razlogi, predvideni v statutu družbe. Zahtevek za ugotovitev ničnosti statutarno določenega razloga za odklonitev soglasja za prenos delnic na osebe, k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Reforma inženirskih poklicev na področju geodezije

Rijavec Vesna, Ivanc Tjaša, 1.8.2020

Gradbeništvo

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Namen prispevka je analiza nove pravne ureditve inženirskih poklicev po ZAID, zlasti na področju geodezije. Ob celoviti obravnavi sprememb se avtorici opredelita tudi do vprašanja zaostritve pogojev za pridobitev in vzdrževanje statusa pooblaščenega inženirja. Težava je predvsem nova zahteva, da mora biti pooblaščeni geodet v delovnem razmerju za polni delovni čas, izjemoma za krajši delovni čas ali pa samostojni podjetnik z obsegom dela za polni delovni čas. Ni sicer dvoma, da je izhodišče zakonodaje pravilno, saj morajo geodeti zagotavljati visoke standarde pri pripravi podlag za spremembe prostorskih podatkov in njihovo evidentiranje, vendar je pri regulaciji poklica potrebna sorazmernost. Pooblaščeni geodeti namreč opravljajo geodetske storitve na trgu v različnih ekonomskih pogojih, zato je treba upoštevati, da strožji pogoji vplivajo na njihovo konkurenčnost. Za pravilnost evidenc v končni fazi skrbi država, to je GURS. Vprašanje je zato, ali so omejitve res potrebne zaradi javnega interesa in ali ne kršijo ustavne kategorije o svobodni gospodarski pobudi. Po novi zakonodaji je treba tudi primerno oblikovati stališča, katere dele geodetske storitve še lahko opravi geodet, ki nima statusa pooblaščenega geodeta, glede na zahtevo po osebnem opravljanju nalog pooblaščenega inženirja, ki so v ZAID zajete splošno in celovito. V prispevku je obravnavan tudi položaj geodetskih podjetij. Ključne besede: pooblaščeni inženir geodezije, geodetska dejavnost, reforma geodetske stroke, regulacija poklica, geodetska podjetja, ZAID Title: Reform of Engineering Professions in the Field of Geodesy Abstract: The objective of this paper is to analyse the position of a “certified geodesy surveyor” according to the Architecture and Civil Engineering Act (ZAID), especially in the field of geodesy. In addition to a comprehensive discussion of the legislative changes, the authors also discuss the question of tighteni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2020

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020stran 423 Nina Plavšak Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations stran 446 Jerneja Prostor Pravna n
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Ali je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih res enotna, in če ni, ali je skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije

Robert Preininger, 1.6.2020

Finance in bančništvo, Banke in hranilnice

Robert Preininger, Podjetje in delo, 3-4/2020V prispevku Boštjana Koritnika in Lojzeta Udeta, ki je bil objavljen v reviji Podjetje in delo št. 1/2020, je bila opravljena analiza sodne prakse VS RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih. Avtorja sta v sklepnih ugotovitvah zapisala, da je ta sodna praksa enot
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Odškodninska odgovornost bivšega člana uprave - zastopanje

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Okoliščine za opredelitev za nevarno stvar

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti, ne pa (le) posledica opustitve dolžne skrbnosti vpletenih subjektov. Zaključka ne spreminja okoliščina, da je v končni fazi tudi škoda, povezana z nevarno stvarjo, na nek način povezana z ravnanjem njenega imetnika, saj to, če že, le sproži v nevarni stvari vsebovana huda tveganja, ne spreminja pa njene (nevarne) substance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oziroma delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Koncesije na področju zdravstvene dejavnosti – arbitrarnost krajšanja trajanja zdravniških koncesij po ZZDej-K

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.6.2020

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Z arbitrarnim posegom v pravnomočno pridobljene pravice zdravnikov koncesionarjev po določbah 41. člena ZZDej-K je država ravnala v nasprotju z več temeljnimi pravnimi garancijami, ki jih subjektom daje Ustava RS, še posebej s tistimi, določenimi v njenem 2. členu (načelo pravne države, vključno z načelom sorazmernosti; načelo socialne države), 33. členu (pravica do zasebne lastnine), 51. členu (pravica do zdravstvenega varstva), 155. členu (prepoved retroaktivnosti) in 158. členu (pravnomočnost). Po oceni avtorjev te problematike ne bi smelo prezreti tudi Ustavno sodišče, ko bo odločalo o ustavnosti in zakonitosti take ureditve. Ključne besede: zdravstvo, koncesije, zdravstvena dejavnost, ZZDej, zdravniki Title: Concessions in Health Services - A Legal Critique of Arbitrary Interventions According to Act Amending the Health Services Act (ZZDej-K) Abstract: According to the authors, Article 41 of ZZDej-K represents an arbitrary intervention into existing healthcare concessions in Slovenia that is contrary to some fundamental rights guaranteed by the Constitution in Art. 2 (the rule of law), Art. 33 (the right to private property), Art. 51 (the right to health care), Art. 155 (interdiction of retroactivity), and Art. 158 (finality of legal decisions). Keywords: health care, healthcare, concession, ZZDej, physicians
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

Nina Plavšak, 1.6.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje. Ključne besede: ukrepi covid-19, sodne počitnice Title: Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations Abstract: The author analyses the extent of the limitation of court operations during the COVID epidemic or the court holidays that should reasonably be necessary. To achieve the purpose of the regulation in Article 83 and 83a of the Courts Act, the following are not required: (1) the prohibition of issuing court decisions, and (2) the prohibition of service of judicial documents. In Article 83 of the Courts Act, the general prohibition of court hearings during the court holidays should be replaced by a prohibition that is not applicable if both parties agree that a hearing be held during court holidays. The reasons for delaying procedural and substantive legal deadlines due to the restrictive COVID-19 measures have ceased, as the access of parties to the court is no longer limited to the extent to justify that delay. Keywords: COVID-19 measures, court holidays
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Neznatna stvarna napaka – ali je drugačna ureditev pri prodajni pogodbi v primerjavi s podjemno in gradbeno pogodbo pravilna in pravična

Mojca Furlan, 1.6.2020

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V prispevku je predstavljena dilema glede ureditve instituta neznatne napake v Obligacijskem zakoniku pri različnih tipih pogodb, in sicer glede upravičenosti razlogov za to, da je ureditev odgovornosti za neznatne stvarne napake za prodajalca pri prodajni pogodbi urejena drugače - predvsem milejše - kot odgovornost podjemnika oziroma izvajalca pri podjemni in gradbeni pogodbi. Ključne besede: prodajna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, stvarne napake, neznatna napaka, jamčevalni zahtevki, grajanje napak, odstop od pogodbe, neizpolnitev pogodbe Title: Insignificant Factual Defect - Is the Different Regulation in the Contract of Sale, Service Contract and Construction Contract Correct and Just Abstract: This article presents a dilemma about the regulation of insignificant defect in the Code of Obligations, with different types of contracts, regarding the justified reasons for the seller’s liability for insignificant factual defects in a contract of sale being regulated differently, specifically not as strictly - than the responsibility of the contractor in a service contract. Keywords: contract of sale, service contract, construction contract, factual defects, insignificant defect, claims based on factual defects, notification of defects, withdrawal from the contract, non-performance of a contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe

Jerneja Prostor, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve. Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, prepoved vračila vložkov, vrnitveni zahtevek, nična pogodba, obogatitev Title: Legal Nature and Content of the Joint Stock Company’s Right to Reimbursement Abstract: In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of § 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

Samec Berghaus Nataša, Drnovšek Klemen, 1.6.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nataša Samec-Berghaus, Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red - drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB - ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja). Ključne besede: spremenjene okoliščine, rebus sic stantibus, covid-19, poslovna podlaga, sprememba pogodbe, razveza pogodbe, ugovor, epidemija, najemna pogodba Title: The COVID-19 Pandemic and the Applicability of the Institute of Changed Circumstances Abstract: In early 2020, the COVID-19 coronavirus pandemic caused drastic changes that raised a number of legal issues, including in contract law. Although countries have taken a number of partial measures to mitigate the effects of the pandemic, the rebus sic stantibus institution in particular will play a key role in the area of contract law. Therefore, in the case of measures to curb the COVID-19 epidemic, the article discusses the issue of the applicability and appropriateness of the regulation of the institute of changed circumstances in Slovenian legislation, especially from the point of view of whether the parties would like to maintain a
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Trajnostno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji

Djokić Danila, Jakomin Astrid, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Danila Djokić, Astrid Jakomin, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti. Ključne besede: preglednost, trajnostno poročilo, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Sustainable Reporting of Companies in the Republic of Slovenia Abstract: The article summarises the development of sustainable reporting in the EU and analyses the statements on non-financial operations in the Republic of Slovenia, as they are implemented in practice after the amendment of Article 70c of the Companies Act (ZGD-1J). The latest analysis of TRP SI 2018 in the Republic of Slovenia is presented, which draws attention to sufficient results of sustainable reporting and encourages the improvement of the situation in the future. Keywords: transparency, sustainable report, sustainable development, social responsibility, non-financial reporting, sustainable reporting, statement on non-financial operations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Zakaj v okolju enotnega evropskega trga vendarle ni vedno vse povezano s konkurenčnim pravom

Klemen Podobnik, 1.6.2020

Varstvo konkurence, cene, TRGOVINA

Klemen Podobnik, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtor se v prispevku kritično loteva po njegovem mnenju sporne in nepravilne umestitve prepovedi geografskega blokiranja v okvir evropskega konkurenčnega prava. Predvideva, da se utegne režim iz Uredbe 2018/302 zaradi svojih posebnih značilnosti prelivati tudi v že zdaj dvomljivo teoretično podprte institute evropskega antitrusta (predvsem opozarja na področje zlorabe prevladujočega položaja) in s tem še zmanjšati pravno predvidljivost. Prepoved geografskega blokiranja mora biti po mnenju avtorja tudi zato jasno umeščena na področje varstva potrošnikov in podrejeno področje ureditve trga, a ji avtor tudi tam ne napoveduje uspešne in učinkovite prihodnosti. Ključne besede: geografsko blokiranje, evropsko konkurenčno pravo, pravo vars-tva potrošnikov, diskriminacija Title: Why Not Every Aspect of the Single European Market Is about Competition Law Abstract: The author criticises the controversial and in, his opinion, incorrect perception of the prohibition of geographical blocking as an instrument of European competition law. He predicts that certain characteristics of the Regulation 2018/302 regime may spill over into the field of European antitrust, replete with dubious theoretical foundations lacking rational economic tenets (especially drawing attention to the area of abuse of dominance), thus further reducing legal predictability. According to the author, the ban on geo-blocking must, for this reason, be clearly and firmly regarded as an instrument of consumer protection law and, in the alternative, market regulation. Keywords: geo-blocking, European competition law, consumer protection law, discrimination
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 165 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(36) Podjetje in delo(4076)

Leto objave

2020(54) 2019(95) 2018(104) 2017(113)
2016(131) 2015(115) 2014(123) 2013(82)
2012(132) 2011(146) 2010(134) 2009(155)
2008(142) 2007(141) 2006(143) 2005(155)
2004(179) 2003(188) 2002(203) 2001(207)
2000(170) 1999(201) 1998(184) 1997(140)
1996(168) 1995(130) 1994(113) 1993(110)
1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov