Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4046)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju. Vprašanja Postavljajo se vprašanja: - kakšne so pravne značilnosti vmesne dividende v družbi z omeje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Diskriminatornost kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost

Iris Pensa, 1.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Iris Pensa, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 1.1. Plačna neenakost in diskriminacija na delovnem mestu 1.2. Razlogi za obstoj plačne neenakosti 1.3. Plačna neenakost v praksi - diskriminatorni kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost 2. Normativni okvir 2.1. Splošno 2.2. Posredna diskriminacija 2.3. Mednarodni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/20191. Kriptovalute kot neznani pravni predmeti, ki se uporabljajo v pravnem in poslovnem prometu 2. Tehnologija veriženja blokov (tudi v kriptovalutah) kot moderniziran rovaš 3. Gospodarske vrste kriptožetonov 4. Ali so kriptovalute primerljive z denarjem ali zakonito priznanim plačilnim sredstvom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Baghrizabehi, Denis - Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice - 1/120 Bergant Rakočević, Vesna - Razreševanje sporov pred Ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Stvarno in imensko kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) A actio pro socio Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih (Ži
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled sodne prakse

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve (1/175) * Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 57/2018 Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ (1/181) * Odločba Vrhovnega s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/20191. Uvodno o kazenski odgovornosti pravnih oseb 2. Temelji kazenske odgovornosti pravnih oseb 3. Aktualne dileme pravne teorije in sodne prakse 3.1. Koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe 3.2. Prispevek vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju 3.3. S
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odškodnina zaradi nezakonite razrešitve in zaradi prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpove
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019V Portorožu je od 10. do 12. oktobra 2019 potekalo 45. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vsebina PID št.8/2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019stran 1343 Aleksander Mavko Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži Tax Treatment of Transactions with Own Shares stran 1355 Miha Šepec Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktua
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot dobiček iz kapitala 3. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot prikrito izplačilo dobička 4. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot zloraba predpisov 5. Sklep Povzetek Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Upravne sankcije glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU

Matija Miklič, 1.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Zadeva C-396/12, van der Ham in van der Ham-Reijersen van Buuren 3. Razlikovanje sankcij pri upravljanju skladov EU glede na obliko krivde 3.1. Razlike v teoriji in praksi nekaterih držav članic 3.2. Težave pri izvajanju prava EU na področju skladov EU 3.3. Predlog ureditve
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar in Vesna Božič Štajnpihler Maša, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar in Vesna Božič-Štajnpihler, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

Tomaž Bromše, 1.10.2019

Kazenski postopek

Tomaž Bromše, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ključne besede: kazenski postopek, zagovornik, neustrezno opravljanje dolžnosti, pošteno sojenje Title: Inadequate Performance of Defence Counsel and Criminal Court’s Role in Effective Formal Defence Abstract: One of the defendants? legal guarantees in criminal proceedings is the right to be defended by a legal representative. If in the cases of mandatory defence the accused fails to retain defence counsel by themself, the president of the court appoints a defence counsel ex officio for the course of criminal proceedings. The president of the court may in some instances withdraw the appointed defence counsel if the latter does not discharge their duty properly. This article addresses the circumstances in which inadequate performance of appointed defence counsel requires an intervention of the criminal court to ensure the defendant''s right to a fair trial. Keywords: criminal proceedings, defence counsel, inadequate performance, fair trial
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

Peter Podgorelec, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K - je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je - z izjemo javne objave podatkov o poslu - razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1. Ključne besede: Direktiva 2017/828, posli s povezanimi strankami, implementacija, odobritev posla, objava podatkov o poslu
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zastavna pravica

Renato Vrenčur, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Renato Vrenčur, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stvarnopravni zakonik (SPZ) se uporablja že sedemnajsto leto. V tem obdobju se je pri njegovi uporabi pokazalo, da nekatera pravna pravila ne ustrezajo potrebam sodobne poslovne prakse oziroma da bi bilo treba določena pravila popraviti. S ciljem priprave jasne, pregledne in funkcionalne ureditve stvarnopravnih razmerij je skupina pobudnikov (Miha Juhart, Nina Plavšak in Renato Vrenčur) že leta 2016 posredovala Ministrstvu za pravosodje RS strokovno gradivo za pripravo sprememb in dopolnitev SPZ. V prispevku se avtor ukvarja zlasti s tistimi predlogi sprememb in dopolnitev SPZ, ki se nanašajo na zastavno pravico.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Ureditev lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste – de lege ferenda

Franci Gerbec, 1.10.2019

Cestni promet, Urejanje prostora

Franci Gerbec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je predstavljeno stanje na področju neurejenega lastništva zemljišč, ki so v zasebni lasti, vendar pa so po odlokih občin kategorizirana kot lokalne ceste in javne poti, kar pomeni, da so ta zemljišča dejansko, ne pa tudi pravno razlaščena. Veljavna zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva lastnikov teh zemljišč, saj morajo lastniki vlagati pobude za oceno ustavnosti odlokov o kategorizaciji, občine pa nato niso pripravljene izvršiti niti odločb Ustavnega sodišča RS. Ključni problemi so predvsem ekonomske narave, saj ni urejen enoten sistem vrednotenja teh zemljišč na ravni države, občine pa tudi niso finančno sposobne pridobiti teh zemljišč z odkupom ali razlastitvijo in se tega sistematično izogibajo. Gre za zelo obsežno področje kršenja lastninske pravice velikega števila zasebnih lastnikov. Zato avtor predlaga, da se s posebnim zakonom uredi lastništvo teh zemljišč na podlagi enotnih pogojev in meril ter tudi z državnim sofinanciranjem, ker meni, da je samo tako mogoče zagotoviti enakopravnost lastnikov pred zakonom skladno s 14. členom Ustave.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

Miha Juhart, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vključena lastninska pravica

Nina Plavšak, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek analizira položaje, v katerih se lastninska pravica na eni nepremičnini lahko vključi v samostojno lastninsko pravico na drugi nepremičnini. Vključena lastninska pravica ni samostojno prenosljiva tako, da bi jo bilo mogoče prenesti neodvisno od prenosa samostojne lastninske pravice, v katero je vključena. Po drugi strani pa prenos samostojne lastninske pravice samodejno povzroči tudi prenos vključene lastninske pravice.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(4008)

Leto objave

2019(91) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov