Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 164
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4099)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2020

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020stran 423 Nina Plavšak Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations stran 446 Jerneja Prostor Pravna n
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

Samec Berghaus Nataša, Drnovšek Klemen, 1.6.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nataša Samec-Berghaus, Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red - drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB - ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja). Ključne besede: spremenjene okoliščine, rebus sic stantibus, covid-19, poslovna podlaga, sprememba pogodbe, razveza pogodbe, ugovor, epidemija, najemna pogodba Title: The COVID-19 Pandemic and the Applicability of the Institute of Changed Circumstances Abstract: In early 2020, the COVID-19 coronavirus pandemic caused drastic changes that raised a number of legal issues, including in contract law. Although countries have taken a number of partial measures to mitigate the effects of the pandemic, the rebus sic stantibus institution in particular will play a key role in the area of contract law. Therefore, in the case of measures to curb the COVID-19 epidemic, the article discusses the issue of the applicability and appropriateness of the regulation of the institute of changed circumstances in Slovenian legislation, especially from the point of view of whether the parties would like to maintain a
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

Nina Plavšak, 1.6.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje. Ključne besede: ukrepi covid-19, sodne počitnice Title: Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations Abstract: The author analyses the extent of the limitation of court operations during the COVID epidemic or the court holidays that should reasonably be necessary. To achieve the purpose of the regulation in Article 83 and 83a of the Courts Act, the following are not required: (1) the prohibition of issuing court decisions, and (2) the prohibition of service of judicial documents. In Article 83 of the Courts Act, the general prohibition of court hearings during the court holidays should be replaced by a prohibition that is not applicable if both parties agree that a hearing be held during court holidays. The reasons for delaying procedural and substantive legal deadlines due to the restrictive COVID-19 measures have ceased, as the access of parties to the court is no longer limited to the extent to justify that delay. Keywords: COVID-19 measures, court holidays
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe

Jerneja Prostor, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve. Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, prepoved vračila vložkov, vrnitveni zahtevek, nična pogodba, obogatitev Title: Legal Nature and Content of the Joint Stock Company’s Right to Reimbursement Abstract: In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of § 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Neznatna stvarna napaka – ali je drugačna ureditev pri prodajni pogodbi v primerjavi s podjemno in gradbeno pogodbo pravilna in pravična

Mojca Furlan, 1.6.2020

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V prispevku je predstavljena dilema glede ureditve instituta neznatne napake v Obligacijskem zakoniku pri različnih tipih pogodb, in sicer glede upravičenosti razlogov za to, da je ureditev odgovornosti za neznatne stvarne napake za prodajalca pri prodajni pogodbi urejena drugače - predvsem milejše - kot odgovornost podjemnika oziroma izvajalca pri podjemni in gradbeni pogodbi. Ključne besede: prodajna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, stvarne napake, neznatna napaka, jamčevalni zahtevki, grajanje napak, odstop od pogodbe, neizpolnitev pogodbe Title: Insignificant Factual Defect - Is the Different Regulation in the Contract of Sale, Service Contract and Construction Contract Correct and Just Abstract: This article presents a dilemma about the regulation of insignificant defect in the Code of Obligations, with different types of contracts, regarding the justified reasons for the seller’s liability for insignificant factual defects in a contract of sale being regulated differently, specifically not as strictly - than the responsibility of the contractor in a service contract. Keywords: contract of sale, service contract, construction contract, factual defects, insignificant defect, claims based on factual defects, notification of defects, withdrawal from the contract, non-performance of a contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Koncesije na področju zdravstvene dejavnosti – arbitrarnost krajšanja trajanja zdravniških koncesij po ZZDej-K

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.6.2020

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Z arbitrarnim posegom v pravnomočno pridobljene pravice zdravnikov koncesionarjev po določbah 41. člena ZZDej-K je država ravnala v nasprotju z več temeljnimi pravnimi garancijami, ki jih subjektom daje Ustava RS, še posebej s tistimi, določenimi v njenem 2. členu (načelo pravne države, vključno z načelom sorazmernosti; načelo socialne države), 33. členu (pravica do zasebne lastnine), 51. členu (pravica do zdravstvenega varstva), 155. členu (prepoved retroaktivnosti) in 158. členu (pravnomočnost). Po oceni avtorjev te problematike ne bi smelo prezreti tudi Ustavno sodišče, ko bo odločalo o ustavnosti in zakonitosti take ureditve. Ključne besede: zdravstvo, koncesije, zdravstvena dejavnost, ZZDej, zdravniki Title: Concessions in Health Services - A Legal Critique of Arbitrary Interventions According to Act Amending the Health Services Act (ZZDej-K) Abstract: According to the authors, Article 41 of ZZDej-K represents an arbitrary intervention into existing healthcare concessions in Slovenia that is contrary to some fundamental rights guaranteed by the Constitution in Art. 2 (the rule of law), Art. 33 (the right to private property), Art. 51 (the right to health care), Art. 155 (interdiction of retroactivity), and Art. 158 (finality of legal decisions). Keywords: health care, healthcare, concession, ZZDej, physicians
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pravice in dolžnosti nadzornega sveta glede delničarjeve pravice do obveščenosti in prisotnosti na skupščini družbe

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Prispevek obravnava zakonsko ureditev vloge in pomena nadzornega sveta ter pravice in pristojnosti nadzornega sveta kot organa in posameznega člana nadzornega sveta, predvsem v povezavi z uresničevanjem pravice delničarjev do obveščenosti, ki se praviloma uresničuje na skupščinah družb. V zvezi s pravico delničarjev do obveščenosti se zastavlja utemeljeno vprašanje, ali morajo člani nadzornega sveta biti prisotni na skupščini družbe in na njej odgovarjati na vprašanja delničarjev, če so ta naslovljena nanje in se nanašajo na njihovo delo v družbi. Odgovori na navedena vprašanja v zakonodaji niso neposredno in jasno podani, zato je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati poleg zakonodaje tudi iz avtonomnih določil družbe, ki urejajo delovanje njenih organov, ter iz dobre poslovne prakse, ki je pogosto povzeta tudi v različnih kodeksih korporativnega upravljanja. Ključne besede: pravica do obveščenosti, skupščina, nadzorni svet, poslovodstvo, delničarji, korporativno upravljanje Title: Rights and Duties of the Supervisory Board regarding the Shareholder’s Right to Information and Attendance at the Shareholder Meeting Abstract: In this article, the authors introduce the reader to the regulation of the role and importance of the supervisory board and its rights and obligations. The latter with regard to the supervisory board as a whole, as well as to each of its members, and especially in view of the shareholders’ rights to information that is primarily exercised at shareholder meetings. Considering the potential collision between the right to information and the role of each supervisory board member, questions arise whether the supervisory board is obliged to give replies to questions that are addressed to them and about their work in the company. Relevant laws do not provide clear answers. Thus, it is necessary to analyse the autonomous regulation of the company and its bodies and goo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Sklep DKOM št. 018-084/2019 o neizpolnjevanju referenčnega pogoja in vprašanje prenehanja pogodbe

Vesna Kranjc, 1.6.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2020Okvirno dejansko stanje - Naročnik - mestna občina (v nadaljevanju: MO) je izbiral koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin po postopku za oddajo javnega naročila. - Oddani sta bili dve ponudbi. MO je ponudbo družbe T zavrnila kot nedopustno, ponudbo družbe FS pa ocenila kot dopustno in z njo kot izbranim ponudnikom 14. 12. 2018 sklenila koncesijsko pogodbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Spremembe insolvenčne zakonodaje EU v smeri zagotavljanja druge priložnosti za mala in srednja podjetja

Andreja Primec, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andreja Primec, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Večina družb v EU so mala in srednja pojetja. Imajo ključno vlogo pri gospodarskem napredku, saj se lahko najhitreje prilagajajo globalnim spremembam na trgu in novim tehnološkim izzivom. Ker se število stečajev po koncu zadnje gospodarske krize ni umirilo, nova direktiva s področja insolvenčnega prava (Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prestrukturiranju in insolventnosti) posebno pozornost namenja prav malim in srednjim podjetjem (MSP). Z različnimi ukrepi na področju preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti poskuša izboljšati položaj MSP v likvidnostnih težavah in na splošno povečati učinkovitost insolventnih postopkov z zahtevami po ustrezni strokovni usposobljenosti članov sodnih organov in upraviteljev, z uvajanjem kodeksov ravnanj za upravitelje ter nadzorovanjem njihovega dela in nagrajevanja. Njen namen je zmanjšati ovire pri prostem pretoku kapitala, ki izhajajo iz razlik v postopkih prestrukturiranja in insolvenčnih postopkih držav članic, spodbuditi uporabo ukrepov druge priložnosti in zmanjšati količino slabih posojil v prihodnosti. Ti cilji naj bi uravnotežili razmerja med upniki in dolžniki. Ključne besede: Direktiva (EU) 2019/1023, preventivno prestrukturiranje, druga priložnost, MSP, insolventnost Title: Amendments to EU Insolvency Law to Provide a Second Chance for Small and Medium-Sized Enterprises Abstract: SMEs represent most of the companies in the EU. They also play a key role in economic progress, as they are the fastest to adapt to global market changes and new technological challenges. Given that the number of bankruptcies has not subsided since the end of the last economic crisis, the new insolvency law directive (Directive (EU) 2019/1023 of the European Parliament and of the Council of 20 June 2019 on restructuring and insolvency) gives particular attention to SMEs. Through various preventive restructuring and second-chance measures, it s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Mehko pravo v sodni praksi slovenskih sodišč

Verena Rošic Feguš, 1.6.2020

Ustavno sodišče, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Verena Rošic-Feguš, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Vloga aktov mehkega prava kot aktov brez formalno zavezujoče moči se je na ravni EU v zadnjih treh desetletjih, tudi zaradi bolj pozitivnega odnosa Sodišča EU do teh aktov, povečala. Ker morajo po ustaljenem stališču iz zadeve Grimaldi nacionalna sodišča v določeni meri upoštevati akte mehkega prava, prispevek skozi stališča pravne teorije in raziskavo sodne prakse slovenskih sodišč ponuja vpogled v odnos slovenskih sodišč do mehkega prava EU in tudi do nacionalnega mehkega prava, obe vrsti prava medsebojno primerja glede vsebine, funkcij in možnosti izpodbijanja pred Sodiščem EU oziroma Ustavnim sodiščem RS ter na koncu ponuja zaključek o vlogi aktov mehkega prava v slovenskem prostoru. Ključne besede: mehko pravo EU, nacionalno mehko pravo, dolžnost upoštevanja mehkega prava, presoja zakonitosti, uporaba mehkega prava Title: Soft Law in Case Law of Slovenian Courts Abstract: In the last three decades at EU level, the role of soft law as acts without a formal legal binding force -also because of the more positive approach of the Court of Justice to these acts - has increased. As national courts must take soft law into account in certain aspects following the established position in the Grimaldi case, this article, through a study of legal theory and case law of Slovene courts, offers an insight into the attitude of Slovenian courts towards EU soft law, as well as national soft law, compares both types of acts regarding their content, functions and possibility of their challenge before the Court of Justice or the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, and finally draws a conclusion on the role of soft law in Slovenia. Keywords: EU soft law, national soft law, duty to take soft law into account, review of legality, application of soft law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Trajnostno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji

Djokić Danila, Jakomin Astrid, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Danila Djokić, Astrid Jakomin, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti. Ključne besede: preglednost, trajnostno poročilo, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Sustainable Reporting of Companies in the Republic of Slovenia Abstract: The article summarises the development of sustainable reporting in the EU and analyses the statements on non-financial operations in the Republic of Slovenia, as they are implemented in practice after the amendment of Article 70c of the Companies Act (ZGD-1J). The latest analysis of TRP SI 2018 in the Republic of Slovenia is presented, which draws attention to sufficient results of sustainable reporting and encourages the improvement of the situation in the future. Keywords: transparency, sustainable report, sustainable development, social responsibility, non-financial reporting, sustainable reporting, statement on non-financial operations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Zakaj v okolju enotnega evropskega trga vendarle ni vedno vse povezano s konkurenčnim pravom

Klemen Podobnik, 1.6.2020

Varstvo konkurence, cene, TRGOVINA

Klemen Podobnik, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtor se v prispevku kritično loteva po njegovem mnenju sporne in nepravilne umestitve prepovedi geografskega blokiranja v okvir evropskega konkurenčnega prava. Predvideva, da se utegne režim iz Uredbe 2018/302 zaradi svojih posebnih značilnosti prelivati tudi v že zdaj dvomljivo teoretično podprte institute evropskega antitrusta (predvsem opozarja na področje zlorabe prevladujočega položaja) in s tem še zmanjšati pravno predvidljivost. Prepoved geografskega blokiranja mora biti po mnenju avtorja tudi zato jasno umeščena na področje varstva potrošnikov in podrejeno področje ureditve trga, a ji avtor tudi tam ne napoveduje uspešne in učinkovite prihodnosti. Ključne besede: geografsko blokiranje, evropsko konkurenčno pravo, pravo vars-tva potrošnikov, diskriminacija Title: Why Not Every Aspect of the Single European Market Is about Competition Law Abstract: The author criticises the controversial and in, his opinion, incorrect perception of the prohibition of geographical blocking as an instrument of European competition law. He predicts that certain characteristics of the Regulation 2018/302 regime may spill over into the field of European antitrust, replete with dubious theoretical foundations lacking rational economic tenets (especially drawing attention to the area of abuse of dominance), thus further reducing legal predictability. According to the author, the ban on geo-blocking must, for this reason, be clearly and firmly regarded as an instrument of consumer protection law and, in the alternative, market regulation. Keywords: geo-blocking, European competition law, consumer protection law, discrimination
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Odškodninska odgovornost bivšega člana uprave - zastopanje

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Soglasje nadzornega sveta za dispozicije s kapitalsko naložbo

Saša Prelič, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2020Dejansko stanje Delniška družba (v nadaljevanju: družba A) je obvladujoča družba družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: družba B), in sicer na podlagi pravic, ki izhajajo iz družbene pogodbe B kot odvisne družbe. B posluje kot del skupine A. Pri tem so enotno obvladovana tveganja, ki izhaj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Ali je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih res enotna, in če ni, ali je skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije

Robert Preininger, 1.6.2020

Finance in bančništvo, Banke in hranilnice

Robert Preininger, Podjetje in delo, 3-4/2020V prispevku Boštjana Koritnika in Lojzeta Udeta, ki je bil objavljen v reviji Podjetje in delo št. 1/2020, je bila opravljena analiza sodne prakse VS RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih. Avtorja sta v sklepnih ugotovitvah zapisala, da je ta sodna praksa enot
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oziroma delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Okoliščine za opredelitev za nevarno stvar

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti, ne pa (le) posledica opustitve dolžne skrbnosti vpletenih subjektov. Zaključka ne spreminja okoliščina, da je v končni fazi tudi škoda, povezana z nevarno stvarjo, na nek način povezana z ravnanjem njenega imetnika, saj to, če že, le sproži v nevarni stvari vsebovana huda tveganja, ne spreminja pa njene (nevarne) substance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Odvzem premoženjske koristi po ZOPOKD

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 6. c?lena ZOPOKD ima svoj namen in zato zakon predpisuje, da se pravni osebi izrec?e odvzem premoženjske koristi, to je odvzem tistega premoženja, ki sploh ni bilo njeno. Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren le v odnosu do premoženjskopravnega z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Stečajni postopek in stvarnopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Ob upoštevanju nac?ela koncentracije stec?ajnega postopka iz 227. c?lena ZFPPIPP izloc?itveni upnik v razmerju do stec?ajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izloc?itvene pravice. Slednja po razlagi Ustavnega sodišc?a preneha šele
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Nadomestno kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako in
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vsebina PID št.2/2020

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020stran 223 Dušan Jovanovič, Miha Bratina Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD1 Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) stran 234 Aljoša Dežman Vprašanje pravnega d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

Drago Dubrovski, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Drago Dubrovski, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja. Ključne besede: kriza, sanacija, prestrukturiranje, insolvenčno pravo, insolvenčni postopki, prisilna poravnava, poslovni model Title: Are In-Court Compulsory Composition Proceedings in Fact Restructuring Proceedings Abstract: A crisis is a short-term adverse, unwanted and critical situation in a company, which directly threatens the continued existence and development of a company, and therefore its risk management programmes or reorganisation proceedings are highly demanding, risky and uncertain about the final outcome. A compulsory composition proceeding is one
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

ZOPOKD in delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD posebej delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Obdavčevanje digitalne ekonomije

Matjaž Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 2/20201. Osnovne opredelitve 2. Korporacijsko obdavčevanje v digitalni ekonomiji 2.1. Področje uporabe 2.2. Pomembna digitalna prisotnost 2.3. Dobički, vezani na pomembno digitalno prisotnost 3. Davek na digitalne storitve 3.1. Predmet obdavčevanja digitalnih storitev 3.2. Davčni zavezanec 3
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 164 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(36) Podjetje in delo(4063)

Leto objave

2020(41) 2019(95) 2018(104) 2017(113)
2016(131) 2015(115) 2014(123) 2013(82)
2012(132) 2011(146) 2010(134) 2009(155)
2008(142) 2007(141) 2006(143) 2005(155)
2004(179) 2003(188) 2002(203) 2001(207)
2000(170) 1999(201) 1998(184) 1997(140)
1996(168) 1995(130) 1994(113) 1993(110)
1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov