Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 104)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018V Portorožu je od 11. do 13. oktobra 2018 potekalo 44. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 62 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Vsebina PID št.8/2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Članki/Articles stran 1353 Martin Čarni Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares Članki/Articles stran 1367 Petra Grah, Borut Bratina/b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Informativni dokaz (1/196) * Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2016 Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem (1/202) * Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Avsec Franci - Načela evropskega zadružnega prava (PECOL) - 3-4/580 Bratina Borut - Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo - 6-7/1034 - Uporaba instituta delne ponudb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani) A Airbnb Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu (Janja Hojnik) - 6-7/965 Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

Peter Grilc, 1.10.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji. Ključne besede: dogovorjeno oddajanje razpisnih ponudb, regulacija, deregulacija, ponovna regulacija, delitev trga, diskriminatorno ravnanje, dogovori o cenah, ex ante ureditev, gospodarski sektorji, skupinski bojkot, koncentracije, konkurenčno pravo, liberalizacija, nadzor, notranji trg, predatorstvo, zavrnitev dobave Title: Trends in Regulation of Certain Regulated Sectors Abstract: The article discusses terminological issues related to regulation, deregulation and liberalisation of economic sectors; furthermore, it analyses individual sectors, especially energy in general and the electricity sector, primarily in the EU and US. It analyses and discusses phases of the above-mentioned processes and development trends, predominantly in the last three decades. During the 1980s, the deregulation was less apparent and developmental, in comparison with later periods it was mainly in the initial phase; later, however, significantly more intensive processes took place. More recently, especially after the financial crisis, and also because of some other processes, we again witness re-regulatory processes. Keywords: bid-rigging, regulation, deregulation, re-regulation, market sharing, discriminatory behaviour, ex ante arrangement, economic sectors, collective boycott, concentrations, competition law, liberalisation, control, internal market, predatory prices, refusal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nove tehnologije in regulatorni trendi - pogled praktika

Matej Kavčič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Kavčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih. Ključne besede: nove tehnologije, regulacija, kriptožetoni, primarna izdaja žetonov, veliko podatkovje, umetna inteligenca, algoritmi, koluzija robotov Title: New Technologies and Regulatory Trends - An Attorney's Perspective Abstract: Development and usage of new technologies create regulatory dilemmas and demand appropriate reactions of regulators. This article presents regulatory questions and indicated trends using examples of ICO regulation, regulation of big data with competition law, and restriction of collusion using algorithms. Keywords: new technologies, regulation, crypto-tokens, initial coin offering, big data, artificial intelligence, algorithms, robot collusion
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo

Borut Bratina, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek:Družba z omejeno odgovornostjo ima že 125-letno tradicijo in je še vedno najbolj priljubljena statusna oblika gospodarske družbe. Danes je aktualna njena uporaba za tehnološko najbolj inovativna podjetja (zagonska podjetja), njena različica - enoosebna d. o. o. - pa naj bi se uporabljala v skladu s pravom EU za čezmejno delovanje na enotnem evropskem trgu. V članku avtor prikaže osnovne značilnosti zagonskih podjetij in njihovo financiranje s prvo prodajo žetonov - ICO. Ob tem opozori na najnovejšo sodno prakso v Sloveniji na področju civilnih odškodninskih sporov in kaznivega dejanja zlorabe položaja v enoosebni d. o. o.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Premoženjska razmerja med zakonci v mednarodnem zasebnem pravu

Claudia Rudolf, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Claudia Rudolf, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Uredba 2016/1103 se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema s čezmejnim elementom. Vsebuje harmonizirana kolizijska pravila ter pravila o pristojnosti, priznanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, o javni listini in sodni poravnavi. Zakonca lahko med nacionalnimi pravnimi ureditvami, s katerimi sta tesno povezana zaradi običajnega prebivališča ali državljanstva, izbereta pravo, ki naj se uporablja. Če pravo ni bilo izbrano, se določi na podlagi lestvice naveznih okoliščin. Ključne besede: Uredba Sveta (EU) 2016/1103, premoženjska razmerja med zakoncema, izbira prava, ki se uporablja, pravo, ki se uporablja, če stranki ne izbereta prava, učinki za tretje osebe Title: Conflict-of-Law Rules on Matrimonial Property Regimes Abstract: Regulation 2016/1103 shall apply to matrimonial property regimes and comprises harmonised conflict-of-law rules, rules on jurisdiction, recognition, enforceability and enforcement of decisions, authentic instruments and court settlements. The spouses can choose the law applicable to their matrimonial property regime among the laws with which they have close links because of habitual residence or their nationality. In the absence of a choice of law, the applicable law is determined on the basis of a scale of connecting factors. Keywords: Council Regulation (EU) 2016/1103, matrimonial property regimes, choice of applicable law, applicable law in the absence of choice by the parties, effects in respect of third parties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Ljubezen na papirju - vloga notarja pri urejanju premoženjskih razmerij zakoncev

Nataša Erjavec, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nataša Erjavec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Reforma družinskega prava prinaša pomembne novosti in spremembe na področju urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema, tako v času trajanja zakonske zveze kot v primerih prenehanja, bodisi zaradi razveze bodisi zaradi zakončeve smrti. Med pravnimi posli, ki jih v času trajanja zakonske zveze zakonca sklepata med seboj, so pogoste darilne pogodbe, zato so v prispevku podrobneje predstavljene, zlasti običajna manjša darila. Pomembna novost je možnost sklepanja pogodb o premoženjskih razmerjih, s katerimi se lahko izključi in spremeni zakoniti premoženjski režim. Tako kot vsi pravni posli med zakoncema mora biti tudi pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vloga notarja na področju družinskega prava se krepi, parom nepristransko pravno svetuje in preverja, ali sta oba in v celoti razumela vse s sklenjenim poslom povezane pravne posledice ter ali vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Na novo bo uveden register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki se bo vodil pri Notarski zbornici Slovenije. Na področju razveze zakonske zveze je pomembna novost tudi možnost sporazumne razveze pred notarjem. Zasebno razvezo brez sodišča zakonodajalec omogoča zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ter se pred notarjem sporazumeta tudi o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju bo (p)ostal najemnik stanovanja po razvezi, in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. Vse to bo lahko imelo posledice v primeru smrti enega od zakoncev. Četudi le v zelo omejenem obsegu, bo vpliv nove ureditve segel tudi na področje načrtovanja zapuščine zakoncev. Ključne besede: notar, zakonca, darilna pogodba, pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza pred notarjem, smrt zakonca Title: Love on Paper - The Role of a Notary in Arranging Property Relations of Spouses Abstract:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Kazenskopravno varstvo otrok

Katja Filipčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Slovensko kazensko pravo si prizadeva močneje zaščititi otroke pred zlorabami. Zato so bile v zadnjih dvajsetih letih sprejete številne spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1). Nekatere so bile namenjene odpravi nedosledne uporabe izrazov otrok, mladoletnik in mladoletna oseba. Slovenija pri tem vztraja pri terminološki tradiciji iz obdobja Jugoslavije. Večjemu varstvu otrok so namenjene težje oblike kaznivih dejanj ali posebne inkriminacije. Pri tem je slovenski zakonodajalec nesistemski. Spregledano je tudi tudi vprašanje, ali in kdaj je etično sporno oblikovati starost kot kvalifikatorno okoliščino kaznivega dejanja. Ravno tako dogmatično sporno je vezati začetek teka zastaralnih rokov za kazenski pregon na starost žrtve. Ključne besede: otrok žrtev, privolitvena sposobnost, zastaranje, Kazenski zakonik Title: Criminal Law Protection of Children Abstract: Slovenian criminal law seeks to protect children more effectively against abuse. Therefore, in the last twenty years, numerous amendments to the Penal Code have been adopted. Some of them were aimed at eliminating the terminology inconsistency in using the terms a child, a minor and a person under the age of majority. Slovenia insists on the terminological tradition from the time of Yugoslavia. Stronger protection of children is provided by higher penalties in the case of child victims or special incriminations. The Slovenian legislator is non-systematic in this regard. The question is also raised whether and when it is ethically disputable to shape the age as the qualifying circumstance of the crime. It is equally dogmatically challenging to link the beginning of the limitation period for criminal prosecution to the age of the victim. Keywords: child victim, age of consent, statute of limitation, Penal Code
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

Luka Tičar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr. Ključne besede: plača, obveznost plačila, varstvo plače, osnovna plača, dodatek za delovno dobo Title: Statutory Regulation of Remuneration for Work and its Relevancy for the Practise Abstract: Wage is one of the fundamental institutions of labour law and as such represents the worker's first reason and motive to work. Obligation to pay is also a fundamental obligation of the employer. Therefore, legal regulation of remuneration is of extraordinary importance. Legal regulation of remuneration consists of legislation and autonomous legal sources, especially collective agreements. Legislation represents a key mode of fulfilling state obligations to comply withvarious ratified international documents, such as the ILO Convention no. 95 on Protection of Wages and the Revised ESC, to mention just two of them. Positive legislation has some solutions that might change in the future. The author outlines some of them, like seniority bonus, reimbursement of work-related expenses, determination of basic wages in employment contract etc. Keywords: wage, obligation to pay, protection of wages, basic wage, seniority bonus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Je v referendumskem sporu ustavnopravno kaj novega

Jadranka Sovdat, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do glasovanja na referendumu se varuje v posebnem postopku, ki se mu reče referendumski spor. Sodnik je zadnji varuh pravnosti referenduma. Njegov izid mora biti verodostojen odraz svobodno izražene volje glasovalcev. V prispevku so predstavljeni pogledi slovenske ustavnopravne teorije na referendumski spor in stališča ustavnega sodišča iz odločbe U-I-191/17. Z njihovo primerjavo so opredeljene novosti v stališčih o referendumskem sporu in oblikovani nasveti za njegovo bodočo zakonsko ureditev. Ključne besede: zakonodajni referendum, pravica glasovanja na referendumu, referendumski spor, ustavno sodišče Title: Is There Something New Regarding the Referendum Dispute from the Constitutional Law Perspective Abstract: The right to vote in a referendum is protected in a special judicial procedure referred to as the referendum dispute. A judge is the ultimate guardian of the lawfulness of a referendum. The result thereof should be an accurate reflection of the freely expressed will of the voters. The article presents the views of the Slovene constitutional law theory on the referendum dispute and the positions of the Constitutional Court adopted in Decision N° U-I-191/17. By comparing these views and positions, it formulates new positions as to the referendum dispute and provides advice regarding the future legislative regulation thereof. Keywords: legislative referendum, right to vote in a referendum, referendum dispute, constitutional court
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pravica navajanja novih dejstev in dokazov ter prekluzija v nepravdnih postopkih v Avstriji

Škof Marija, Zenz Matej, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Marija Škof, Matej Zenz, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena avstrijska ureditev v zvezi z navajanjem novih dejstev in dokazov ter njihovo prekluzijo v nepravdnem postopku. Temelj avstrijskega nepravdnega postopka je preiskovalno načelo, na podlagi katerega ima sodišče dolžnost, da primer razišče in preuči po lastni presoji ter ne odloča le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih predložijo in zatrjujejo stranke. Prekluzija je s tem načelom v nasprotju, vendar je namenjena ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Članek se osredotoča na dve prekluzijski določili, namreč prekluzijo zaradi zamude procesnih dejanj ter prekluzijo dokazov in dejstev, ki jih stranka navaja prepozno z namenom, da bi zavlekla postopek. Obe določbi sta predstavljeni v luči preiskovalnega načela in v primerjavi s slovensko ureditvijo. Čeprav prekluzijo avstrijski Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2003 predvideva, je njena uporaba v presoji sodišča in zaradi posebnosti postopkov, ki spadajo na področje nepravdnega postopka, prej izjema kot pravilo. Ključne besede: Avstrija, procesno pravo, nepravdni postopek, preiskovalno načelo, prekluzija, zamuda Title: Submission of New Facts and Evidence and Preclusion in Non-Contentious Proceedings in Austria Abstract: This article provides an overview of the Austrian provisions regarding new facts and evidence as well as preclusion in non-contentious proceedings. The underlying principle of a non-contentious proceeding is the investigation principle, which establishes the duty of the court to research the case and study it at its own discretion. The court does not decide just by the facts and the evidence submitted and affirmed by the parties. The preclusion of evidence contradicts this principle, but has financial benefits and also shortens the proceeding. The article focuses on two preclusion provisions in Austrian non-contentious proceedings, namely preclusion due to a delay of procedural acts and the preclusion of facts and evidence, wh
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(104)

Leto objave

< Vsi
2018(104)
> Januar(11) > April(12) > Julij(18) > Avgust(13) > Oktober(36) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov