Literatura

Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 146)
Publikacija	Članek
Podjetje in delo, 2011⁄8	SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) V ZADEVI C 83 Avtor ni naveden, 14.12.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011št. 261/2004 - Člen 2(1) - Odškodnina za potnike v primeru odpovedi leta - Pojem 'odpoved' - Člen 12 - Pojem 'dodatna odškodnina' - Odškodnina na podlagi nacionalne zakonodaje" V zadevi C-83/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je
Podjetje in delo, 2011⁄8	PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2011 Avtor ni naveden, 14.12.2011 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011ACCETTO, Matej: - Uporaba prava Evropske unije v Republiki Sloveniji - 1285/6-7 AHTIK, Meta: - Določanje odškodnin v primeru kršitev antitrusta - 1344/6-7 AMBROŽ, Matjaž: - Spreminjanje kazenske zakonodaje: načelna vprašanja in slovenske posebnosti - 1024/6-7 BELOPAVLOVIČ, Nataša: - Pre
Podjetje in delo, 2011⁄8	STVARNO IN IMENSKO KAZALO Avtor ni naveden, 14.12.2011 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011A actio pro socio * Primerjalnopravni pregled ureditve derivativne tožbe v angleški in nemški pravni ureditvi (Mateja Špes) - 1/158 Agencija za upravljanje kapitalskih naložb * Vloga, pristojnosti in pravni akti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (Dagmar Komar) - 6
Podjetje in delo, 2011⁄8	SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA RS - II Ips 215/2011, III Ips 192/2008 Avtor ni naveden, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011Zoper dolžnico je bila dovoljena izvršba na podlagi sodbe, s katero je bilo odpovedano najemno razmerje za stanovanje ter dolžnici naloženi izpraznitev stanovanja in njegova izročitev upniku v posest ter plačilo denarnega zneska. Predlog za izvršbo je bil vložen 1. 2. 2010. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 4. 3. 2010. Po ugotovitvi, da je bil zoper dolžnico 10. 7. 2009 začet postopek osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje z navedenim dnem prekinilo postopek izvršbe zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Na podlagi dolžničine pritožbe je sodišče druge stopnje prekinilo tudi postopek izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Dnevi slovenskih pravnikov 2011 Avtor ni naveden, 14.12.2011 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011Od 12. do 15. oktobra 2011 so bili v Portorožu že sedemintrideseti dnevi slovenskih pravnikov, ki so jih organizirali Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založba, založniško podjetje, d. o. o. S svojimi prispevki je v 12 sekcijah in na dveh okroglih mizah sodelovalo 67 predavateljev. Obravnavali so aktualne teme z različnih pravnih področij.
Podjetje in delo, 2011⁄8	SOGLASJE NADZORNEGA SVETA K SPREMEMBI POGODBE, SKLENITEV KATERE JE NADZORNI SVET ŽE ODOBRIL Saša Prelič, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Statut neke delniške družbe določa primere, ko mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Poleg tega pa je določen tudi primer, ko mora nadzorni svet odločati o soglasju, kadar je takšen predlog uprave in gre za posel, ki sega čez okvir rednega poslovanja. * Če gre za posel zunaj okvira rednega poslovanja, pa se uprava odloči vprašanje predložiti nadzornemu svetu v odločanje glede soglasja, pa potem nadzorni svet soglasje podeli, ali mora uprava predložiti v odločanje glede soglasja tudi anekse, s katerimi se spreminjajo bistveni elementi pogodbe, h kateri je nadzorni svet podelil soglasje. Ali velja to v vseh primerih, torej tudi takrat, ko se izpostavljenost oziroma poslovno tveganje družbe v tem poslu zmanjšuje in uprava oceni, da soglasje nadzornega sveta ni več potrebno? Ali je uprava svobodna glede dogovarjanja o spremembi takšne pogodbe in nadzorni svet sproti obvešča, kako je ravnala? * Če gre za posel, za katerega uprava mora pridobiti soglasje, ali sprememba nebistvenih elementov posla povzroči zahtevo, da tudi o vsebini aneksa odloča nadzorni svet? Če je odgovor, da odločanje nadzornega sveta ni potrebno, kateri bi bili (primeroma) primeri sprememb pogodbe/posla, ki ne zahtevajo predložitve nadzornemu svetu?
Podjetje in delo, 2011⁄8	ENAKO OBRAVNAVANJE DELNIČARJEV IN VARSTVO MANJŠINSKIH DELNIČARJEV V POSTOPKU KAPITALSKEGA PREVZEMA DELNIŠKE DRUŽBE Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU Katarina Moravec, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Katarina Moravec, Podjetje in delo, 8/2011V prispevku je obravnavano vprašanje obstoja splošnega pravnega načela enakega obravnavanja delničarjev in varstvo manjšinskih delničarjev v postopku kapitalskega prevzema delniške družbe v pravu EU. Sodišče EU se je s tem vprašanjem ukvarjalo v zadevi Audiolux in odločilo, da v pravu EU ne obstaja splošno pravno načelo enakega obravnavanja delničarjev v postopku kapitalskega prevzema, ampak je za to potrebna posebna zakonodaja. Pri svoji odločitvi je izhajalo iz teorije prava EU, namreč, takšno pravno načelo bi moralo biti v pravu EU tako temeljnega pomena, da bi bilo izraženo v primarnem pravu. Zaradi pomanjkanja upoštevnih določb v temeljnih pogodbah iz zapisanega primarnega prava takšnega pravnega načela ni mogoče izpeljati. Poleg tega je veljavnost ideje enakega obravnavanja delničarjev omejena na pravo družb EU in njenih držav članic, torej na neko pravno področje, zaradi česar nima splošne veljave, kar praviloma velja za splošna pravna načela.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Samoprijava po Zakonu o davčnem postopku Jernej Podlipnik, 14.12.2011 Poravnava davkov in prispevkov
	Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 8/2011Avtor obravnava samoprijavo davčnih obveznosti, ki davčnim zavezancem omogoča, da se izognejo globi za povzročeni prekršek, če pri davčnemu organu vložijo ustrezno dokumentacijo za izvedbo ene od dveh oblik samoprijave po Zakonu o davčnem postopku. S tem sporočijo davčnemu organu, da njihova prvotno vložena dokumentacija ni pravilna oziroma da je sploh niso vložili in koliko davka morajo plačati. Poleg plačila davka so dolžni plačati še medbančne obresti, povečane za določen kazenski pribitek, ki je odvisen od časa, ki je pretekel od takrat, ko bi moral biti davek prvotno plačan, oziroma od takrat, ko bi morala biti davčna napoved prvotno vložena. Prispevek vsebuje tudi avtorjeve pomisleke glede veljavne pravne ureditve in predloge za izboljšavo v bližnji prihodnosti.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Protipravnost kot element nepogodbene odškodninske odgovornosti Drago Dular, 14.12.2011 Obligacije
	Drago Dular, Podjetje in delo, 8/2011Starejša pravna teorija izhaja s stališča, da je protipravnost podana, kadar je nastala škoda, ki je pravni red ne odobrava. Po tej teoriji je poudarek na škodljivi posledici, ki je ni mogoče tolerirati. Novejša pravna teorija pri opredeljevanju protipravnosti izhaja iz ravnanja samega. Dejstvo, da je nastala škoda, še ne pomeni, da je tudi protipravna. Oceniti je treba, ali je škoda nastala zaradi opustitve skrbnosti, ki se zahteva v določenih razmerjih. Iz relevantnih določb Obligacijskega zakonika izhaja, da je v kontekstu krivdne odgovornosti večji poudarek na protipravnosti ravnanja, pri objektivni odgovornosti pa na protipravnosti škode.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Poskus umestitve kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja Andrej Ferlinc, 14.12.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 8/2011Umestitev kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja je pomembna zato, ker vzpostavlja pravna merila, po katerih lahko takoj izločimo ravnanja, ki sicer imajo znake protipravnih ravnaj, vendar pa še ne pomenijo kaznivih dejanj. Če ravnanja ne izpolnjujejo elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ali pa takšnih elementov ni mogoče dokazati, kaznivo dejanje ne obstaja. Kazenskopravno relevantna ravnanja izhajajo iz kazenskega prava v povezavi s posameznimi predpisi o obdavčenju in Zakonom o davčnem postopku. Storilec pa uresniči vse znake kaznivega dejanja le, če zbrani podatki kažejo, da ravna z namenom preslepitve in v tej zvezi s posebnim namenom izogniti se plačilu davkov. Oba subjektivna elementa sta del abstraktnega zakonskega opisa. Zato mora biti v zvezi s krivdo podan storilčev obarvani naklep (dolus coloratus), za davčni prekršek pa zadostuje že malomarnost. Sodišče in tožilstvo sta v okviru rešitve predhodnega vprašanja (23. člen ZKP) samostojni pri oceni, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja. Pri odločitvah nista vezani na odločbe upravnega sodišča niti na stališča davčnega organa.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Za normativno ureditev čezmejnega prenosa sedeža na ravni EU Jerneja Prostor, 14.12.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2011V članku je obravnavana dopustnost posameznih oblik čezmejnega prenosa sedeža družbe po odločbi Sodišča EU v zadevi Cartesio, ki je v ta vidik pravice do svobodnega ustanavljanja vnesla nemalo zmede. Avtorica skuša prikazati, zakaj je trenutno pravno stanje na tem področju nevzdržno. Zaradi zagotovitve pravne varnosti pri uresničevanju pravice do svobodnega ustanavljanja se pravna znanost zavzema za urgenten sprejem Štirinajste direktive s področja prava družb, na katero čakamo vse od odločitve Sodišča EU v zadevi Daily Mail, torej že več kot 20 let. Vendar se zapleti, ki utegnejo spremljati njen sprejem, kažejo tudi že pri oblikovanju statuta evropske zasebne družbe (SPE). V članku so okvirno predstavljeni tudi načini, kako bi lahko čezmejni prenos sedeža družbe uredili na ravni EU.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Reintegracija in vrnitev delavca na delo Janez Novak, 14.12.2011 Delovna razmerja
	Janez Novak, Podjetje in delo, 8/2011Prispevek obravnava vrnitev v delovno razmerje po pravnomočni sodbi, na prejšnje delovno mesto (reintegracija) ali na drugo ustrezno delovno mesto. Ta bistvena instituta sta obravnavana z vidika splošnih vprašanj in opredelitve pojmov. Sledijo podpoglavja o pravicah delavca v zvezi z vrnitvijo v delovno razmerje, o vrstah in oblikovanju tožbenih zahtevkov, sodbah delovnih sodišč, o vrnitvi delavca na delo in pozivu delodajalca delavcu, da naj se vrne na delo. Navedeni instituti so obravnavani tudi z vidika sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V posebnem poglavju so obravnavane nekatere pravne značilnosti ureditev in sodne prakse v Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah. Dodanih je nekaj aktualnih vprašanj v zvezi s potrebo po spremembi delovnopravne zakonodaje. V sklepnem delu so predlogi za spremembo ZDR in ZDSS-1.
Podjetje in delo, 2011⁄8	PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA Saša Prelič, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Edini družbenik (v nadaljevanju družbenik A) neke enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo je s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa prenesel svoj 100-odstotni poslovni delež na novega edinega družbenika (v nadaljevanju družbenik B), vendar za ta prenos poslovnega deleža ni opravljen vpis s sodni register. Nekaj tednov po odsvojitvi poslovnega deleža se v sodni register vpiše začasna odredba sodišča, s katero se družbeniku A prepove odtujitev, obremenitev in razpolaganje s 100-odstotnim poslovnim deležem predmetne enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Družbenik B, ki ni vpisan v sodni register in ki sicer nima prepovedi odtujitve in obremenitve na svojem 100-odstotnem poslovnem deležu v tej družbi, želi s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža svoj 100-odstotni poslovni delež prenesti naprej. Vprašanje je, ali sme družbenik B prenesti svoj poslovni delež?
Podjetje in delo, 2011⁄8	O skladnosti odgovornosti družbenikov za dolgove izbrisanih družb s pravom EU Nataša Strnad, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije
	Nataša Strnad, Podjetje in delo, 8/2011V prispevku avtorica ugotavlja, ali je ureditev odgovornosti nekdanjih družbenikov oziroma delničarjev za neporavnane obveznosti kapitalskih družb, izbrisanih brez likvidacije, skladna s pravnim redom Evropske unije, in sicer z načelom svobode ustanavljanja in zahtevo po prostem pretoku kapitala. Ureditev takšne odgovornosti primerja z ureditvijo grškega Zakona št. 2328/1995, glede katere je Sodišče Evropske unije v zadevi Idryma Typou AE proti Ypourgos Typou kai Meson Mazikis Enimerosis spoznalo, da ji navedena instituta nasprotujeta. Takšno urejanje bi sicer lahko označili za posredno diskriminatorno do državljanov drugih članic Evropske unije, saj se ti teže izognejo odgovornosti, vendar ustreza nujnim razlogom v splošnem interesu, je primerno za uresničitev zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je nujno za doseganje tega cilja. Tako si ureditev odgovornosti družbenikov in pravni red Evropske unije nista nasprotujoča.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Prepoved tržne manipulacije na podlagi ZTFI Aleksander Mavko, 14.12.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/2011Prispevek obravnava pravno ureditev prepovedi tržne manipulacije z vidika Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Uvodoma pojasnjuje pojem tržne manipulacije in razloge za njeno prepoved. V nadaljevanju na podlagi zakona in podzakonskih aktov prikaže in razloži različne oblike tržne manipulacije ter navede in opiše najpogostejše primere. Navaja tudi predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je posamezno ravnanje mogoče šteti za tržno manipulacijo.
Podjetje in delo, 2011⁄8	Vsebina PID št.1614/2012 Avtor ni naveden, 14.12.2011 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011stran 1615 Aleksander Mavko PREPOVED TRŽNE MANIPULACIJE NA PODLAGI ZTFI THE PROHIBITION OF MARKET MANIPULATION PURSUANT TO THE FINANCIAL INSTRUMENTS MARKET ACT stran 1637 Drago Dular PROTIPRAVNOST KOT ELEMENT NEPOGODBENE ODŠKODNINSKE
Podjetje in delo, 2011⁄8	Kriteriji načela sorazmernosti v ustavosodni presoji Ustavnega sodišča RS ter sodni praksi Sodišča EU Verena Rošic Feguš, 14.12.2011 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Verena Rošic Feguš, Podjetje in delo, 8/2011Danes je splošno sprejeto, da je načelo sorazmernosti, tako v nacionalnem pravnem sistemu kot pravnemu redu EU, eno splošnih temeljnih načel. Izrazito vlogo pri razvoju in razumevanju načela sorazmernosti igrata Ustavno sodišče RS na nacionalni ravni in Sodišče EU na ravni Evropske unije - obe sodišči sta namreč s svojimi odločitvami vzpostavili teste presoje sorazmernosti, ki so temeljni instrument sodnega odločanja, ali je določena pravna norma sorazmerna oziroma ali je poseg v pravico sorazmeren. Avtorica podrobneje analizira najpomembnejše odločbe Ustavnega sodišča ter Sodišča EU, iz katerih izhajajo merila presoje, ki jih sodišči uporabljata pri presoji posegov v pravice. Ugotavlja, da obe sodišči uporabljata tridelni test presoje, zaradi česar je med njima mogoče potegniti vzporednice, vendar pa gre hkrati za izredno široko problematiko in enoznačna interpretacija ter predvsem določitev univerzalnih (statičnih) testov presoje nista mogoči.
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic Šime Ivanjko, 10.10.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Zakonodajalec je leta 1999 z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij uredil izbris družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki pa je po mnenju pravne stroke sporen, ker prenaša obveznosti izbrisane družbe na družbenike mimo načel o spregledu pravne osebnosti. Ustavno sodišče je u
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Varstvo uradne, vojaške in poslovne tajnosti v civilnem sodnem postopku Vesna Bergant Rakočević, 10.10.2011 Civilni sodni postopki
	Vesna Bergant-Rakočević, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Prispevek obravnava ureditev varstva uradne, vojaške in poslovne tajnosti v civilnem sodnem postopku. Interes varovanja tajnosti v civilnem postopku, ki je v praksi sodišč sicer izjemno redek, lahko privede do kolizije s pravico do kontradiktornega postopka, ki je odraz pravice do s
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Mednarodno pravo in odnosi s sosednjimi državami Mirjam Škrk, 10.10.2011 Pravoznanstvo
	Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtorica obravnava mednarodnopravne odnose Slovenije s sosednjim državami. Načelo dobrososedskih odnosov je za Slovenijo temeljnega pomena. Slovenija je obalna država Jadranskega morja. Meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Z vidika mednarodnega prava so sosedski odnosi m
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku Mile Dolenc, 10.10.2011 Civilni sodni postopki
	Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Informativni dokazi v pravdnem postopku načeloma niso dovoljeni. Prepoved je gotovo utemeljena tedaj, ko pravdna stranka pozna ali bi lahko spoznala dejstva, ki jih mora zatrjevati v okviru trditvenega bremena. Drugače pa je v ne prav redkih primerih, ko mora stranka zatrjevati dejs
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Novejše smernice pri urejanju položaja in dela članov nadzornih svetov v korporacijah Borut Bratina, 10.10.2011 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor v prispevku obravnava zeleno knjigo Evropske komisije o okviru EU za upravljanje podjetij. Natančneje analizira tisti del zelene knjige, ki se nanaša na nadzorni svet. V gospodarski krizi se je pokazalo, da podjetja prevzemajo prevelika tveganja s pomočjo finančnega vzvoda in
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Pridobivanje listinskih dokazov pred pravdo in med njo v razmerju do varstva osebnih podatkov Urban Brulc, 10.10.2011 Civilni sodni postopki
	Urban Brulc, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor obravnava razmerje med pravili o ediciji listin in sistemom varstva osebnih podatkov z vidika učinkovitosti zbiranja dokazov v predpravdnem in pravdnem postopku. Listine in drugo dokazno gradivo pogosto vsebujejo osebne podatke in zaradi tega uživajo poseben varstveni režim na
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Argumentacija v pravu EU z vidika njegove avtonomnosti (prepletanje nacionalnega, evropskega in mednarodnega prava) Marko Ilešič, 10.10.2011 Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Ker "pravni sistem" EU nedvomno boleha za pomanjkanjem konsistentnosti, vključno z različnimi tradicijami, sistemi pravniškega izobraževanja in družbenimi razmerami, je razlaga teh pravil posebej zahtevno opravilo. To je že pred desetletji ugotovilo Sodišče EU v klasični sodbi CILFI
Podjetje in delo, 2011⁄6-7	Ustavnosodni elementi odločanja Sodišča EU Maja Brkan, 10.10.2011 Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Maja Brkan, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Prispevek gradi na tezi, da ima Sodišče EU nekatere ustavnosodne pristojnosti. Sodišča EU sicer ne moremo šteti za ustavno sodišče v tistem pomenu besede, v katerem se ta pojem uporablja v državah članicah, kljub temu pa ima številne pristojnosti ustavnosodne narave, ki jih lahko pr
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 6 \| Naslednja >>