Literatura

Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 134)
Publikacija	Članek
Podjetje in delo, 2010⁄8	Posebnosti finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih Miodrag Đorđević, 15.12.2010 Civilni sodni postopki
	Miodrag Đorđević, Podjetje in delo, 8/2010Namen prispevka je opozoriti na posebnosti pravne ureditve finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih, na posebne določbe 11. do 14. člena ZFZ. V preostalem namreč navedene določbe ne izključujejo uporabe določb ZFPPIPP o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji Bratina Borut, Pašić Polona, 15.12.2010 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Borut Bratina, Polona Pašić, Podjetje in delo, 8/2010V prispevku avtorja predstavita novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v slovenski zakonodaji (predvsem v Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ZUKN, Uradni list RS, št. 38/2010) in avtonomnih pravnih virih. Predstavljene so še novosti Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki je bil nazadnje dopolnjen 8. decembra 2009, in Evropske smernice korporativnega upravljanja za nejavne družbe.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Statusno preoblikovanje javnih zavodov po predlogu novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS) Bojan Tičar, 15.12.2010 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2010Avtor analizira prehodni režim predloga novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS) in predstavi pravne okvire za preoblikovanje javnega zavoda v druge statusne oblike. Na začetku pojasni statusni in javnofinančni zakonski okvir javnih zavodov. Nadaljuje z analizo pravil preoblikovanja javnih zavodov de lege lata in de lege ferenda. Postopek preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo je še posebej zahteven, ker se smiselno uporabljajo postopki korporacijskega preoblikovanja d. d. v d. o. o. Avtor sklene s pregledom posledic preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo in z odprtimi vprašanji prehodnih določb predloga Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS).
Podjetje in delo, 2010⁄8	Vsebina PID št.8/2010 Avtor ni naveden, 15.12.2010 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010stran 1453 Peter Grilc KONKURENČNO PRAVO V OBDOBJU GOSPODARSKE KRIZE (DRŽAVNE POMOČI) COMPETITION LAW DURING THE TIMES OF ECONOMIC CRISIS (STATE AIDS) stran 1470 Miodrag Đorđević POSEBNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ V INSOLVENČNIH POSTOPK
Podjetje in delo, 2010⁄8	IZBIRA UPRAVLJALCA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA IN PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU Vesna Kranjc, 15.12.2010 Uprava, PRORAČUN
	Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2010Sodišče EU (veliki senat) je v zadevi C-271/08, Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji, dne 15. julija 2010 odločilo, da je pogodba za storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja za delavce občinskih javnih služb javno naročilo ter da občinske uprave ali podjetja, ki so naročniki, teh poslov ne morejo oddajati neposredno osebam, ki so navedene v kolektivni pogodbi, ki med drugim ureja preoblikovanje dela plače v pokojninsko zavarovanje.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Učinkovitost sodstva - primerjalni pogled Zajc Katarina, Markelj Luka, 15.12.2010 Sodišča
	Katarina Zajc, Luka Markelj, Podjetje in delo, 8/2010Članek obravnava merjenje učinkovitosti sodstva po svetu. Naprej predstavi družbene stroške, povezane z neučinkovitim delovanjem sodstva, potem pa predstavi in analizira merila in ukrepe, ki jih posamezne države sprejemajo za motiviranje učinkovitega delovanja sodstva. Po Sloveniji so predstavljena merila za merjenje storilnosti in učinkovitosti sodišč ter sodnikov tudi v ZDA in nekaterih evropskih državah, Nizozemski, Nemčiji, Finski, Švedski ter Veliki Britaniji. Avtorja ugotavljata, da je Slovenija z zadnjo novelo Zakona o sodiščih stopila na pot, ki so jo ubrale že nekatere druge države na svetu, v katerih se je projekt merjenja in spremljanja kakovosti sodstva zelo obnesel. Seveda pa bo veliko vlogo odigral tudi Sodni svet RS, katerega naloga je izdelava novih meril za merjenje kakovosti dela sodnikov za oceno sodniške službe ter meril za merjenje in spremljanje kakovosti dela sodišč.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Zakonski rezervni sklad delniške družbe Gregor Drnovšek, 15.12.2010 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2010Zakonski rezervni sklad je operand, ki ga sestavljajo tako kapitalske kot tudi zakonske rezerve. Napaja se lahko iz več virov, zakon pa je poskrbel za letno dovajanje čistega dobička v zakonske rezerve in s tem za njegovo kontinuirano vzdrževanje. Njegova uporaba je omejena, pri njej pa je treba upoštevati njegovo višino in druge sestavine lastnega kapitala. Kršitve določb, ki urejajo njegovo dotiranje in uporabo, vodijo do ničnosti letnega poročila.
Podjetje in delo, 2010⁄8	SODELOVANJE NADZORNEGA SVETA PRI POTRJEVANJU LETNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA Saša Prelič, 15.12.2010 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2010Uprava gospodarske družbe X, d. d., je pripravila letni gospodarski načrt za poslovno leto 2009. Ta je tudi po opravljeni strokovni analizi in revizorskemu poročilu s strani pooblaščenega revizorja, državnega notranjega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij izdelan skladno z zahtevanimi načeli in standardi ter je najboljši ekonomsko možen in torej realen načrt predvidenih prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida, ki ga je mogoče doseči glede na obstoječe objektivne parametre ekonomskih dejavnikov, ki pogojujejo letošnje poslovanje družbe.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Mednarodnopravni argumenti zoper plinske terminale v Tržaškem zalivu v luči prava EU Marko Pavliha, 15.12.2010 Civilno pravo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Marko Pavliha, Podjetje in delo, 8/2010Prispevek lahko služi kot del argumentacije v postopku pred Komisijo in Sodiščem EU zoper načrtovane plinske terminale v izjemno občutljivem Tržaškem zalivu, ki ga bo najverjetneje Slovenija prisiljena sprožiti proti Italiji. Avtor izhaja iz mednarodnega prava v luči prava EU, pri čemer posebno pozornost posveča pravu morja, vključno s konvencijo ZN o pravu morja (UNCLOS) in Barcelonsko konvencijo. Slovenska stališča je mogoče podkrepiti tudi s pomorskim pravom.
Podjetje in delo, 2010⁄8	Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (državne pomoči) Peter Grilc, 15.12.2010 Varstvo konkurence, cene
	Peter Grilc, Podjetje in delo, 8/2010Članek je drugi del članka Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (antitrust in koncentracije), ki je bil objavljen v prejšnji številki. Obravnava ozadja in vzroke finančne krize in odzive Komisije na državne pomoči držav članic ter njene pravne akte v zvezi s tem. Posebej obravnava normativno podlago za presojo tovrstnih državnih pomoči in prakso pred finančno krizo, v tako imenovanem nesistemskem obdobju, in analizira člen 87(3)(c) PES (107. člen PDEU) in smernice R & P. Nadaljuje s tako imenovanim sistemskim obdobjem in analizira nov začasni pravni okvir za državne pomoči, v tem kontekstu pa novosti in odmike glede na prejšnje obdobje ter temeljne poteze, temeljna načela, nediskriminatornost, nujnost in sorazmernost. Dodana je kratka analiza postopkovnih vprašanj.
Podjetje in delo, 2010⁄8	PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2010 Avtor ni naveden, 15.12.2010 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010(prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) AHTIK, Meta: - Transakcijski stroški v pogodbenem pravu - 1441/6-7 AMBROŽIČ, Borut: - Družbeno odgovorno podjetništvo kot rešitev iz krize - 141/1 BALAŽIC, Vladimir: - Novosti pri ureditvi položaja upraviteljev - 1242/6-7 BRATI
Podjetje in delo, 2010⁄8	SODBA SODIŠČA (PRVI SENAT) V ZADEVI EVROPSKA KOMISIJA PROTI PORTUGALSKI REPUBLIKI, C-171/08 Z DNE 8. JULIJA 2010 Avtor ni naveden, 15.12.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010"Neizpolnitev obveznosti države - Člena 56 ES in 43 ES - Prosti pretok kapitala - Prednostne delnice ('golden shares') države Portugalske v družbi Portugal Telecom SGPS SA - Omejitve pridobitve deležev in upravljanja privatizirane družbe - Državni ukrep"
Podjetje in delo, 2010⁄8	Poročilo o Dnevih slovenskih pravnikov 2010 Avtor ni naveden, 15.12.2010 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010Dnevi slovenskih pravnikov, tokrat že šestintrideseti, so potekali od 14. do 16. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založbe, d. o. o. Program Dnevov je bil obširen in raznolik, potekal je v 12 sekcijah, dveh okroglih mizah in javni tribuni.
Podjetje in delo, 2010⁄8	STVARNO KAZALO Avtor ni naveden, 15.12.2010 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010(Podjetje in delo) A ACTIO PRO SOCIO * presoja sodišča o odškodninski odgovornosti uprave delniške družbe (korporacijska fiducija in mandat) - 48/1 ANTITRUST glej konkurenčno pravo B BANČNA GARANCIJA * antagonistični učinki "poroštev na prvo zahtevo" - 247/2 BANČNIŠTVO * glavne pr
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev Jaka Cepec, 6.10.2010 Obligacije
	Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Kršitev pogodb in sankcije Katarina Zajc, 6.10.2010 Obligacije
	Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Vsebina PID št.7/2010 Avtor ni naveden, 6.10.2010 Ostalo
	Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Prenovljena ureditev izbrisne tožbe Renato Vrenčur, 6.10.2010 Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije Igor Kaučič, 6.10.2010 Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče
	Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev v praksi Marjeta Švab-Širok, 6.10.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Marjeta Švab-Širok, Podjetje in delo, 6-7/2010Na področju pravosodnega sodelovanja je prišlo do precejšnjih sprememb in napredka. Pravosodno sodelovanje ne poteka več s posredovanjem Ministrstva za pravosodje, temveč neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi. Pri tem veljajo načela medsebojnega zaupanja in priznavanja. Pri uresničevanju tovrstnega sodelovanja v praksi so pomemben dejavnik in hkrati ovira različne notranje pravne ureditve ter neposredno komuniciranje (zaradi različnih jezikov in prevajanja). Z namenom, da se ponudi pomoč pri pravosodnem sodelovanju in se to olajša ter pospeši, sta bila ustanovljena Evropska pravosodna mreža in Eurojust.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Marko Ilešič, 6.10.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic
	Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči Aleš Galič, 6.10.2010 Človekove pravice
	Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2010Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Sklepanje pogodb po internetu v sodni praksi Sodišča EU - od pristojnosti do odgovornosti Verica Trstenjak, 6.10.2010 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE
	Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava pravna vprašanja, povezana z elektronskim poslovanjem, natančneje vprašanja glede pristojnosti v primeru sporov iz pogodb, sklenjenih po internetu, vprašanja odgovornosti potrošnika pri odstopu od pogodbe in vrnitve stvari, kupljene po internetu, in vprašanja glede plačil pri sklepanju pogodb po internetu. Avtorica predstavi pravno ureditev na teh področjih in analizira najpomembnejše zadeve iz sodne prakse Sodišča EU, na primer zadeve C-585/08, Pammer, C-144/09, Hotel Alpenhof, C-489/07, Messner in C-205/07, Gysbrechts. Sklepno avtorica obravnava tudi nekatere primere tožb proti državam članicam zaradi neizpolnitve obveznosti pri sklepanju pogodb na daljavo in varstva zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
Podjetje in delo, 2010⁄6-7	Uvodne misli za razpravo Lojze Ude, 6.10.2010 Pravoznanstvo
	Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 6 \| Naslednja >>