Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 132)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe

Gregor Drnovšek, 1.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti

Vesna Kranjc, 1.12.2012

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)

Karmen Lutman, 1.12.2012

Obligacije

Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Vsebina PID št.8/2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Izpodbijanje oddelitve

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Stvarno kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža

Jerneja Prostor, 1.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red

Peter Merc, 1.12.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela

Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012

Delovna razmerja

Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa

Nina Plavšak, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Ustavnopravni vidiki izvajanja dokazov v pravdnem postopku

Dragica Wedam Lukić, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2012Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, biti prisoten pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in biti seznanjen z rezultati dokazovanja. Pravica do dokaza pa je lahko omejena, če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih ali v javnem interesu, vendar mora zakonodajalec pri tem upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Avtorica obravnava posamezne omejitve pravice do dokaza in na koncu poudari, da mora sodišče pri razlagi zakona vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi interesi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Obravnava pred sodiščem druge stopnje - perspektive in možnosti

Aleksander Karakaš, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleksander Karakaš, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se ukvarja z obravnavo pred drugostopenjskim sodiščem, ki je v slovenskem kazenskem postopku predvidena kot izjema, medtem ko je to v nekaterih drugih pravnih ureditvah redna pot pri preizkušanju pravilnosti prvostopenjskih odločb. Oba pristopa, določena z razlikami v pritožbenih konceptih, sta zanimiva tako z vidika zahteve po dvostopenjskem odločanju (devolutivnost), z vidika presoje dejstev, ki izhajajoč iz te zahteve pred drugostopenjskimi sodišči ne more biti enaka, in ne nazadnje z vidika danes vse bolj poudarjane dolžine kazenskih postopkov. Po pregledu njunih temeljnih opornic ugotavljamo, da nobeden izmed pristopov sam po sebi ne zagotavlja, da bi bili vsi trije vidiki hkrati optimirani, da je zato prednost v smeri kateregakoli pristopa vprašljiva in da niti teženj niti znakov, ki bi govorili za njuno poenotenje, ni opaziti. Po drugi strani pa prav zaradi tega prehodi med pristopoma niso izključeni, vendar jih brez predhodnega posega v posamični pritožbeni koncept, ki posledično zahteva temeljito rekonstrukcijo kazenskega postopka, ni mogoče izpeljati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov

Šime Ivanjko, 5.10.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku so obravnavana aktualna vprašanja o položaju zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca in zavarovalnice, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravicam in obveznostim ter odgovornostim zavarovalnega posrednika do zavarovalca. Obravnavano je tudi razmerje do zavarovalnice, ki je opredeljeno kot zakonsko obligacijsko razmerje, urejeno v zakonu. Posebej so opisane aktualne težave, povezane s plačilom posrednikovega dela, za kar mora po zakonu poskrbeti zavarovalnica, če v pisni pogodbi o posredovanju z zavarovalcem ni drugače dogovorjeno. V prispevku je predlagana tudi rešitev - zavarovalnice naj pripravijo splošne standarde, na podlagi katerih poslujejo z zavarovalnim posrednikom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov

Albin Igličar, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodna kazenskopravna pomoč in novela ZKP-K

Anže Erbežnik, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Erbežnik, Podjetje in delo, 6-7/2012V sodobni družbi je kriminaliteta čezmejni pojav, boj zoper katerega je mogoč samo na podlagi medsebojnega sodelovanja med državami. V ta namen je bila sprejeta vrsta mednarodnih konvencij o mednarodni kazenskopravni pomoči, ki precizirajo sodelovanje, zlasti v smislu pomika k pravilu forum regit actum in možnosti neposrednih stikov med pravosodnimi organi. Kljub potrebi po takšnem sodelovanju pa je nujno poznavanje določenih anomalij in dilem, ki se zastavljajo v zvezi s takšnim sodelovanjem in na katere obstoječi mednarodni in nacionalni predpisi ne dajejo zadovoljivega odgovora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Bančna unija v EU?

Meta Ahtik, 5.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2012Finančna kriza je jasno razgalila številne pomanjkljivosti evropske ureditve, na katere so ekonomisti opozarjali še pred nastankom denarne unije. EU je prav kot odziv na krizo nedavno predlagala krepitev integracije z oblikovanjem tako imenovane bančne unije. Bančno varnostno mrežo, ki jo sestavljajo bančna regulacija in nadzor, sistem depozitnih zavarovanj, posojilodajalec v skrajni sili ter sistem reševanja nesolventnih bank, naj bi oblikovali na ravni EU. Članek analizira trenutno ureditev bančne varnostne mreže, njene pomanjkljivosti in možne prilagoditve varnostne mreže ob oblikovanju bančne unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu

Vasilka Sancin, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vpliv Evropske konvencije za človekove pravice na slovensko sodno prakso

Nina Betetto, 5.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Izhajajoč iz uveljavljene razvojne razlage EKČP je bistvenega pomena, da se aktualna sodna praksa ESČP odrazi ne samo v odločbah Ustavnega sodišča, temveč v odločbah vseh sodišč v okviru sodnega sistema. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) se na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) sklicuje v velikem številu civilnih zadev. Vpliv sega na področje opredelitve civilne pravice in obveznosti, pravice do poštenega sojenja (ki vključuje dostop do sodišča, pravico do izjave in pravico do sojenja v razumnem roku), pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice svobode izražanja in obveščanja. Pregled sodne prakse omogoča sklep, da se EKČP, obogatena s sodno prakso ESČP, v domačo sodno prakso integrira večinoma prek "posrednika" - odločb Ustavnega sodišča RS. V sodni praksi v civilnih zadevah so neposredno uporabljive le tiste določbe EKČP, ki vsebujejo dovolj jasne in določne pravice in obveznosti, da se je mogoče nanje sklicevati pred sodišči. Tipičen primer določbe EKČP, ki je domača sodišča ne morejo neposredno uporabiti, je 13. člen EKČP.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(132)

Leto objave

< Vsi
2012(132)
> Februar(15) > April(15) > Junij(17) > Avgust(13) > Oktober(58) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov