Stran 1 / 7 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 155)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Direktiva 2000/35/ES o plačilnih zamudah v gospodarskih poslih in slovensko obligacijsko pravo
Damjan Možina, 15.12.2009
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2009Avtor predstavlja Direktivo 2000/35/ES, s katero se Skupnost loteva problematike predolgih plačilnih rokov in zamud pri plačilih, ki obremenjujejo predvsem mala in srednje velika podjetja. Težišče obravnave je analiza 3. člena, ki določa bistvene ukrepe za boj proti predolgim plačilnim rokom in zamu... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
POOBLASTILO ZA GLASOVANJE NA SKUPŠČINI DRUŽBE ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE
Saša Prelič, 12.12.2009
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2009Družba za vzajemno zavarovanje zatrjuje, da je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen članek, iz katerega izhaja navedba, da naj bi razpolagali s pričevanji o nepravilnostih v zvezi s pooblastili za glasovanje na sejah skupščine te družbe za vzajemno zavarovanje (v nadaljevanju: DVZ). Razvidno... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Povrnitev pristojnosti državam članicam na področju nacionalnih pravil o uporabi blaga?
Teja Todori, 12.12.2009
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Teja Todori, Podjetje in delo, 8/2009Članek analizira potek sodne prakse Sodišča ES pri prostem pretoku blaga oziroma bolj specifično na področju prepovedi omejitev pri uvozu, vse od znamenitega primera Keck in Mithouard pa do najnovejših primerov Commission v Italian Republic in Mickelsson. Po ustaljenem, centralističnem načinu odloča... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Vsebina PID št.8/2009
Avtor ni naveden, 12.12.2009
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
STVARNO KAZALO
Avtor ni naveden, 12.12.2009
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Poročilo o Dnevih slovenskih pravnikov 2009
Avtor ni naveden, 12.12.2009
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2009
Avtor ni naveden, 12.12.2009
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
THE ROLE OF COURTS IN ARBITRATION PROCEEDINGS
Andreja Primec, 12.12.2009
Sodišča
|
| Andreja Primec, Podjetje in delo, 8/2009Zgolj v določenih primerih bi morali nacionalnim sodiščem dovoliti posegati v postopke arbitraže kot načina reševanja sporov, ki je alternativa sodnemu reševanju sporov. V skladu z mednarodnimi in nacionalnimi pravili je sodna prevera predvidena za postopke priznavanja, izvrševanja in razveljavitve ... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) Z DNE 10. SEPTEMBRA 2009, C-573/07
Avtor ni naveden, 12.12.2009
PRORAČUN
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
SPORAZUM STRANK O REŠEVANJU ZAHTEVKOV IZ NASLOVA ODGOVORNOSTI ZA SOLIDNOST GRADBE
Vesna Kranjc, 12.12.2009
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2009Ali je sporazum oziroma dogovor strank o zahtevkih iz naslova odgovornosti za solid-nost gradbe, ki ga stranki skleneta do izteka 10-letnega roka za uveljavljanje napak v solidnosti gradbe, glede na kogentna pravila OZ oziroma ZOR veljaven? |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Ena delnica en glas
Jaka Cepec, 12.12.2009
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jaka Cepec, Podjetje in delo, 8/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Pravna analiza pravice javnih uslužbencev in funkcionarjev v državnih organih do povračila stroškov prevoza na delo in z dela
Etelka Korpič-Horvat, 12.12.2009
Uprava, Delovna razmerja
|
| Etelka Korpič-Horvat, Branko Vidič, Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2009Avtorji v članku predstavijo pravne okvire povračil stroškov prevoza na delo in z dela kot akcesorne pravice zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju s tem, da podrobno razčlenijo povračila navedenih stroškov po Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarje... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Zaposlovanje in pretok delovne sile v EU
Drago Mežnar, 12.12.2009
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Drago Mežnar, Podjetje in delo, 8/2009Avtor obravnava zaposlovanje, podlage za sklenitev delovnega razmerja delavca iz EU, pretok delovne sile v EU, na kaj je treba biti pozoren ob napotitvi delavca na delo v drugo državo članico EU; ker se pri tem srečujemo s številnimi pravnimi vprašanji na področju delovnega prava, prava socialne var... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Infrastruktura kot dejavnik varnosti v cestnem prometu in Evropska unija (Na poti k obveščanju uporabnikov o mestih zgostitev prometnih nesreč)
Mitja Kocmut, 12.12.2009
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Boštjan Koritnik, Mitja Kocmut, Podjetje in delo, 8/2009Komisija je v svoji Beli knjigi z dne 12. septembra 2001 z naslovom "Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev" izrazila potrebo po izvedbi ocene učinka na varnost in po izvedbi preverjanj varnosti v cestnem prometu za določitev in upravljanje cestnih odsekov v Skupnosti, kjer se zgo... |
Podjetje in delo, 2009⁄8 |
Javni sektor - torzo tranzicije (Predlog za razmejitev državnih zavodov od samostojnih zavodov)
Rado Bohinc, 12.12.2009
Uprava
|
| Rado Bohinc, Podjetje in delo, 8/2009Na podlagi izhodišč za reformo javnega sektorja avtor predloga dve statusni obliki javnih zavodov, državne zavode in samostojne javne zavode. Državni zavodi ostajajo tisti zavodi, ki so financirani iz proračunov. Statusno obliko samostojnih zavodov pa lahko pridobijo tisti javni zavodi, ki prodajajo... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Javni zdravstveni zavodi med trgom in neprofitnostjo
Rajko Pirnat, 7.10.2009
Uprava
|
| Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor najprej prikaže, da so zdravstvene storitve ne glede na to, ali se opravljajo v okviru javne službe ali ne, tržne storitve v smislu prava Skupnosti. To seveda pomeni, da se za področje zdravstvenih storitev uporabljajo pravila tega prava o prepovedi omejevanja konkurence, svobodi opravljanja s... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Kaznivo dejanje zlorabe položaja v sodni praksi
Vanja Verdel-Kokol, 7.10.2009
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Vanja Verdel-Kokol, Podjetje in delo, 6-7/2009V prispevku je predstavljena sodna praksa v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja. To je precej problematično kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, kjer so že po naravi stvari zabrisane meje med še dopustnim prevzemanjem podjetniškega rizika in kaznivim ravnanjem, ki vsebuje zakonske znake kazniv... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Smotrnost upravljanja javnih sredstev na področju javnih zavodov
Igor Šoltes, 7.10.2009
Uprava
|
| Igor Šoltes, Podjetje in delo, 6-7/2009V okviru prispevka predstavljam nekatera najbolj aktualna vprašanja tržne dejavnosti javnih zavodov in javnih agencij ter določene izkušnje in stališča računskega sodišča, ki se nanašajo na opredelitev tržne dejavnosti ter sodila za razmejevanje prihodkov in odhodkov te dejavnosti. Obravnavam pa tud... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Zastaranje kazenskega pregona - kaj ali koga rešuje 91. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)
Aleksander Karakaš, 7.10.2009
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Aleksander Karakaš, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor se v prispevku ukvarja z zastaranjem kazenskega pregona, ki ne glede na materialnopravni ali procesnopravni zorni kot učinkuje tako, da storilec kaznivega dejanja ni kaznovan. Kot izhodišče je obravnavan eden razvpitih primerov, ki je pripeljal do trenj med stališči iz Načelnega pravnega mnenj... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Storilstvo in udeležba v KZ-1 in sodni praksi
Matjaž Ambrož, 7.10.2009
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Matjaž Ambrož, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor v prispevku obravnava ureditev storilstva in udeležbe v slovenskem kazenskem pravu. Prispevek gradi na dveh novejših zadevah iz slovenske sodne prakse, ki ju uporabi za izhodišče razprave o zakonskih rešitvah, stališčih teorije in sodne prakse. Težišče prispevka je namenjeno problemu prepoznav... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Evropske univerze med prenovo in stagnacijo
Matjaž Nahtigal, 7.10.2009
Uprava
|
| Matjaž Nahtigal, Podjetje in delo, 6-7/2009Bolonjski proces reforme visokega šolstva sicer odpira vrsto dilem in vnaša nove nejasnosti, a je lahko spodbuda za prenovo in razvoj visokega šolstva v Evropi. Pri tem je treba upoštevati, da ni enega samega najboljšega modela univerz, h kateremu bi morali stremeti. Uspešno prenovo je mogoče izvest... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Koncept kazenske odgovornosti in krivde po KZ-1 in nekateri subjektivni elementi v zvezi s kaznivim dejanjem
Andrej Ferlinc, 7.10.2009
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor izkoristi izhodišča zakonodajalca, ki krivdo in kazensko odgovornost obravnava kot celoto vseh notranjih storilčevih opredeljevanj do prava za razpravo o tem, ali ta pojem prav zato obsega še več subjektivnih elementov, kakor to izhaja iz tradicionalnih izhodišč. Razpravlja o motivih , namenih... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Odvetnik in varstvo osebnih podatkov (s poudarkom na sodni praksi ESČP)
Bojan Kukec, 7.10.2009
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
| Bojan Kukec, Podjetje in delo, 6-7/2009Članek iz revije Podjetje in delo. |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Načelo sorazmernosti v ustavnosodni presoji
Dragica Wedam-Lukić, 7.10.2009
Pravoznanstvo
|
| Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2009Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno temeljnih meril ustavnosodne presoje. Na podlagi testa sorazmernosti (vključno s testom "legitimnosti") Ustavno sodišče presoja, ali gre v konkretnem primeru za (ne)dopusten poseg v katero od človekovih pravic ali temeljno... |
Podjetje in delo, 2009⁄6-7 |
Odnos do nasprotne stranke (Teze za razpravo)
Emil Zakonjšek, 7.10.2009
Pravoznanstvo
|
| Emil Zakonjšek, Podjetje in delo, 6-7/2009Tudi odvetnik mora pri svojem delu upoštevati načelo sorazmernosti. Interes stranke, ki jo zastopa, je temeljno vodilo, ki pa ne rešuje vseh dilem, povezanih s tem vprašanjem. Odvetnik mora (bi moral) primernost in nujnost svojega ravnanja in ukrepanja preverjati v odnosu do svoje stranke, do sodišč... |
|
