Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 104)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Diskriminatornost kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost

Iris Pensa, 1.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Iris Pensa, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Avtorica v prispevku uvodoma ugotavlja, da čeprav mednarodni in tudi domači normativni okviri že več desetletij prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu in čeprav že več desetletij velja načelo plačne enakopravnosti žensk in moških, razlike v plačilu žensk in moških še vedno obstajajo. Poleg družbenih razlogov za obstoj plačne neenakopravnosti je ta tudi posledica prepovedane plačne diskriminacije. Avtorica se v nadaljevanju osredotoči na nagrado za poslovno uspešnost ter predvsem kriterije in merila za izplačilo. Od uvedbe davčno ugodnejše obravnave dela plače iz naslova nagrade za poslovno uspešnost se namreč vse več delodajalcev odloča za sprejem internih aktov, v katerih določijo merila za njeno izplačilo. Tu pri večini velja zmotno prepričanje, da lahko delodajalec določi kakršnekoli kriterije, saj gre za prostovoljno dodatno izplačilo delavcem. Avtorica opozarja, da je treba pri določitvi kriterijev upoštevati pravila protidiskriminacijskega prava, vključno s konceptom posredne diskriminacije. Če ta niso ustrezno upoštevana, se lahko ob izplačilu nagrade za poslovno uspešnost krši načelo enakega plačila žensk in moških ali pa manj ugodno obravnava nekatere zaposlene z določeno osebno okoliščino v primerjavi s tistimi, ki te osebne okoliščine nimajo. Če so kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost diskriminatorni, so delodajalci lahko odškodninsko odgovorni delavcem. Če pa je posledica kriterijev prepovedana plačna diskriminacija, to lahko pomeni celo neveljavnost določenih kriterijev. Avtorica zaključuje, da se je treba pripravi kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost posvetiti z ustrezno skrbnostjo. Ključne besede: diskriminacija, posredna diskriminacija, plačna diskriminacija, načelo enakega plačila žensk in moških, nagrada za poslovno uspešnost Title: Discrimination of Criteria for Payment of Performance Bonuses Abstract: The author's initial observa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Stvarno in imensko kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Stvarno in imensko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Pregled avtorjev in njihovih prispevkov
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled sodne prakse

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Pregled sodne prakse
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odškodnina zaradi nezakonite razrešitve in zaradi prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po katerem naj bi se transakcije z lastnimi poslovnimi deleži davčno obravnavale kot prikrito izplačilo dobička oziroma kot zloraba predpisov. Prispevek z navedbo relevantnih predpisov in sodne prakse sistematično pojasni splošne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je posamezno transakcijo z lastnimi poslovnimi deleži mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička oziroma za zlorabo predpisov. Ključne besede: lastni poslovni deleži, prikrito izplačilo dobička, zloraba predpisov Title: Tax Treatment of Transactions with Own Shares Abstract: The article represents the response to the position statement of the Financial Administration of the Republic of Slovenia, according to which transactions with own shares should be treated as hidden profit distribution or abuse of regulations. By stating the relevant regulations and case law, the article systematically clarifies the conditional general assumptions for an individual transaction with own shares being treated as a hidden profit distribution or abuse of regulations. Keywords: own shares, hidden profit distribution, abuse of regulations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vsebina PID št.8/2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019stran 1343 Aleksander Mavko Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži Tax Treatment of Transactions with Own Shares stran 1355 Miha Šepec Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktua
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Kazenskopravna teorija se je dolgo izogibala ureditvi kazenske odgovornosti pravnih oseb. Te naj namreč ne bi bile sposobne oblikovati lastne volje in občutka krivde, zaradi česar naj kazenskopravna represija ne bi bila upravičena. A vendar je danes vpliv, ki ga imajo pravne osebe na naše življenje, preprosto prevelik, da bi si kazensko pravo lahko privoščilo popolno ignoriranje pravnih oseb in da bi še vedno sledilo načelu societas delinquere non potest. Kazensko pravo ima torej zahtevno nalogo, da povsem jasno določi temelje odgovornosti pravnih oseb in fizičnih oseb, ki delujejo v imenu, na račun ali v korist pravnih oseb. Kazenski zakonik je podrobno ureditev teh temeljev prepustil Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, kar je edina izjema od koncepta enotnosti Kazenskega zakonika v našem pravnem sistemu. Poleg obravnave odnosov med temeljnim in stranskim zakonom se v prispevku ukvarjamo tudi z aktualnimi dilemami pravne teorije in sodne prakse. Te so predvsem, kako je razumljen koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe, kako obravnavati prispevke vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju in kakšna je usoda sporazuma o priznanju krivde v primeru, ko priznanje kaznivega dejanja poda pravna oseba. Ključne besede: odgovornost pravne osebe, kaznivo dejanje, krivda, vodstveni organi, nadzorni organi, sporazum o priznanju krivde Title: Liability of Legal Persons for Criminal Offences - Legislation and Current Dilemmas Abstract: Criminal law theory has been avoiding the regulation of criminal liability of legal persons for a long time. Legal persons are not capable of forming their own will and sense of guilt, which would justify criminal repression. And yet, today, the influence that legal persons have on our lives is simply too great that criminal law could afford to ignore legal persons altogether and still follow the principle of societas delinquere non potest. Criminal law therefore
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Članek analizira pravni položaj bitcoinov in kriptovalut v zasebnem pravu in v izvršilnih postopkih. Predstavi tudi gospodarske vrste kriptožetonov. Kriptovalute niso zakonita plačilna sredstva oziroma denar v pravnem smislu. Kriptožetoni se delijo na vgrajene (native tokens) kriptožetone, kot so kriptovalute (bitcoin), in nevgrajene (non-native) kriptožetone. Vgrajenih kriptožetonov ne moremo klasificirati v pravnem redu, gre za pravno neznane predmete, ki niso ne stvari, ne denar, ne terjatve, saj ne obstaja izdajatelj ali pa dolžnik, ki bi imel svojo vrednost. Nevgrajeni kriptožetoni pa v slovenskem pravu tudi niso stvari oziroma denar. So pa relativne pravice, kjer je dolžnik znan, lahko se jih prenaša, so standardizirani (vrstni) in se z njimi lahko trguje na sekundarnem trgu. Brez težav se jih lahko opredeli kot vrednostne papirje v smislu direktive MiFID II, vendar v Sloveniji niso obravnavani kot nematerializirani vrednostni papirji. Članek analizira tudi razpolaganje s kriptožetoni ter njihov položaj v izvršilnem in stečajnem postopku. Analizirana so vprašanja izvršbe za izterjavo denarne terjatve, za uveljavitev nedenarne terjatve ter vprašanja izločitvene in ločitvene pravice v zvezi s kriptožetoni in kriptovalutami. Ključne besede: kriptožetoni, bitcoini, zasebno pravo, žetoni, vgrajeni žetoni (native tokens), nevgrajeni žetoni (non-native tokens), denar, zakonito plačilno sredstvo, stvar, terjatev, vrednostni papir, upnik, dolžnik, izvršba za plačilo denarne terjatve, izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, stečajna masa, izločitvena pravica, ločitvena pravica Title: Cryptocurrencies (Cryptocurrency Tokens) in Private Law and Enforcement Proceedings Abstract: The article examines in the legal status of bitcoins and cryptocurrencies in private law and in various enforcement proceedings. The article gives an overview of major economic types of tokens. Cryptocurrencies are not legal tender and a means of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 1) Abstract: Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019V Portorožu je od 10. do 12. oktobra 2019 potekalo 45. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Upravne sankcije glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU

Matija Miklič, 1.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko razlikovanja upravnih sankcij glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU. Pravna posledica nepravilnosti v okviru skladov EU je praviloma zavrnitev zahtevka oziroma odvzem neupravičeno pridobljene koristi, ki se uporablja tudi pri dejanju goljufije ali namerne nepravilnosti. Pri goljufiji oziroma namerni nepravilnosti takšni sankciji lahko sledijo dodatne upravne kazni. Čeprav navedena ureditev v pravu EU sledi legitimnemu cilju zaščite finančnih interesov EU, ki je sestavni del načela dobrega finančnega poslovodenja, se pri tem postavljajo številna vprašanja z vidika spoštovanja kriterijev gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, sorazmernosti administrativnih stroškov in enostavnosti postopkov, zlasti kar zadeva razlikovanje upravnih sankcij glede na različne oblike krivde. S tega vidika je preučena veljavna ureditev in nakazana potencialna rešitev, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da se bo upravno oziroma pogodbeno izvajanje skladov EU izboljšalo brez poseganja na področje kazenskopravnega preganjanja nepravilnosti. Pri tem je z vidika dolgotrajnosti postopkov poudarjena tudi dvojna odgovornost držav članic EU, in sicer odškodninska odgovornost v razmerju do upravičencev do sredstev po eni strani in odgovornosti do proračuna EU, izražena v finančnih popravkih, ki jih izvede Komisija, po drugi strani. Ključne besede: goljufija, naklep, malomarnost, nepravilnost, dokazno pravo, skladi EU Title: Differentiating Administrative Sanctions According to Fault in Management of EU Funds Abstract: The article addresses the issue of differentiating administrative sanctions according to fault in the management of EU funds. As a rule, the legal consequence of irregularities within EU funds is the refusal of a claim or the withdrawal of an unjustifiably obtained benefit, which is also common in the act of fraud or intentional non-compliance. In the case of fraud or intentional
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Avtor v prispevku s stališča ustavnega načela pravne države preučuje meje zakonodajalčeve suverenosti pri spreminjanju veljavne pravne ureditve. Na podlagi podnačel pravne države o pravnem varstvu in zaupanju pravnih subjektov v pravo obravnava razmerje med potrebo po stabilnosti pravnega reda in potrebo po dinamičnosti pravnega urejanja in ga zamejuje z obstojem ustavnopravno dopustnega cilja, uresničevanjem pravic drugih oziroma z javnim interesom; cilji, ki so sprožili spreminjanje ureditve, pa morajo po testu sorazmernosti presegati negativne učinke na pravice in legitimne pravne interese, ki so jih pravni subjekti pridobili na podlagi pravne ureditve, ki se spreminja (neprava retroaktivnost). Na navedenih ustavnopravnih izhodiščih avtor presoja osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, po katerem bi zakupniki kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije izgubili pravico do podaljšanja zakupnega razmerja, če bi se spremenilo kapitalsko lastništvo zakupnikov kot pravnih oseb za 50 odstotkov ali več, in po katerem bi se zakupnikom, ki imajo v zakupu nad 100 hektarov kmetijskih zemljišč, ob podaljševanju zakupa obseg zmanjševal. Avtor ugotavlja, da predlagatelj za predlagani spremembi ni izkazal obstoja legitimnega stvarnega razloga, zato tudi ni mogel izvesti testa sorazmernosti in preizkusiti pozitivnih učinkov sprememb glede na negativne posledice, ki bi jih utrpeli zakupniki. Ugotavlja, da bi uzakonitev zmanjševanja obsega zakupa kršila 2. člen Ustave RS, izguba upravičenj do obnavljanja zakupnih razmerij zakupnikov, pri katerih bi se spremenila polovica kapitalskih lastnikov, pa bi bila v nasprotju s 33. členom Ustave RS in bi posegla tudi v lastninska upravičenja lastnikov kapitalskih naložb. Ključne besede: ustavnost spreminjanja pravne ureditve, legitimnost stvarnega razloga, načelo sorazmernosti, zakup kmetijskih zemljišč Title: Constitut
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar Maša, Božič Štajnpihler Vesna, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar, Vesna Božič-Štajnpihler, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Nestandardne oblike dela v sodni praksi

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2019

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo Title: Significance and Impacts of Silence in Administrative Procedures Abstract: The paper addresses the problem of administrative silence, which the author places in the broader public law and European context of the development of good governance and good administration. In this framework, various dilemmas are addressed, such as the (dis)advantages of negative or positive in administrative silence, official devolution, liability for damages, and the difference between the prescribed and reasonable deadlines. A series of judgments on these issues are highlighted. In sum, the administrative silence, despite the instructional nature of the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

Jurij Lampič, 1.10.2019

Obligacije

Jurij Lampič, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate. Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniš
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

Darja Senčur Peček, 1.10.2019

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti. Ključne besede: upravni postopek, osebni podatki, Splošna uredba, pravo Evropske unije, človekove pravice Title: Collection and Use of Personal Data in Administrative Procedures Abstract: As a result of the adoption of the General Data Protection Regulation (GDPR), a number of new legal aspects are emerging that affect the collection and other forms of processing of personal data in administrative proceedings. These concern both the issue of lawfulness of said processing in the light of the requirements of European Union law, which are complemented by the requirements of the protection of human rights, in particular regarding the protection of personal data. Administrative and judicial practice in the Republic of Slovenia will have to face these challenges in the future. Keywords: administrative procedure, personal data, GDPR, EU law, human rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

(Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek

Liljana Selinšek, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse, Kazenski postopek

Liljana Selinšek, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Stičišča kazenskega in upravnega postopka je mogoče opazovati na dveh ravneh: v konkretnih zadevah in s sistemskega vidika. Prispevek vsebuje kratko predstavitev obojega. Na ravni konkretnih primerov so poudarjena predhodna vprašanja ter prehajanje dokazov med obema vrstama postopkov. Na sistemski ravni pa sta obravnavana prekrškovni postopek kot sui generis mešanica upravnega in kazenskega postopka ter institut administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, ki ima sistemski nastavek v Zakonu o prekrških, ni pa še del veljavnega pravnega reda na nobenem področju. Avtorica ugotavlja, da je prepletanje upravnega in kazenskega postopka v konkretnih primerih razmeroma neproblematično, saj zakonodaja vsebuje usmeritve glede večine pomembnejših vprašanj, ki se lahko pri tem odprejo. Nasprotno pa so na sistemski ravni zadeve precej bolj kompleksne in odpirajo tudi vprašanja, povezana z vlogo posamezne veje v pravnem sistemu kot celoti in zmožnostjo prava slediti hitremu družbenemu razvoju. Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, kazenski postopek, upravni postopek, postopek o prekršku, administrativno sankcioniranje pravnih oseb, predhodno vprašanje, identično dejansko stanje Title: Juncture(s) of Administrative and Criminal Proceedings Abstract: The juncture(s) of criminal and administrative proceedings can be observed on two levels: in concrete cases and from the systemic point of view. The article offers a short presentation of both. In concrete cases, the emphasis is on preliminary issues and passage of evidences between both types of proceedings. On the systemic level, the author points out minor offence proceeding as a sui generis mixture of administrative and criminal proceeding, and a new system of administrative sanctioning of legal persons that has its legislative basis in Minor Offences Act, but is not yet effective in any field. The author finds that the juncture of administrative and criminal proceeding in concrete ca
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(104)

Leto objave

< Vsi
2019(104)
> Januar(13) > April(12) > Junij(14) > Avgust(13) > Oktober(38) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČD ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š TU V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov