Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

Petra Weingerl, 1.10.2019

Cestni promet, Obligacije

Petra Weingerl, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti - odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti. Ključne besede: avtonomna vozila, škoda, tveganja, odgovornost proizvajalca, avtomobilsko zavarovanje, pravila dokazovanja
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravni prikaz prestopa športnika v nogometu

Janez Pejovnik, 1.10.2019

Šport in organizacije

Janez Pejovnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vlogo odvetnika specialista za športno pravo pri prestopu športnika v nogometu. V prvem delu jo predstavi predvsem s stališča prestopa kot celote, v drugem delu pa sledi kratka analiza pogodbe o prestopu in njenih bistvenih določb. Ključne besede: športno pravo, odvetnik, nogomet, prestop, pogodba, FIFA Title: Football Player Transfer from a Legal Perspective Abstract: The role of a lawyer specialised in sports law in connection with a transfer of a football player, particularly regarding a transfer as a whole, and a short analysis of a transfer agreement and its essential clauses. Keywords: sports law, lawyer, football, transfer, agreement, FIFA
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Inteligentne naprave in človekove pravice

Janja Hojnik, 1.10.2019

Človekove pravice

Janja Hojnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek kratko oriše povezavo med umetno inteligenco in človekovimi pravicami. Avtorica zagovarja stališče, da je na človekovih pravicah utemeljen pristop k regulaciji umetne inteligence najboljša alternativa za varovanje človeštva pred najhujšimi tveganji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Zaveza etičnemu razvoju in uporabi umetne inteligence je pomembna, a zaveza varovanju človekovih pravic je še pomembnejša. V tem pogledu je zlasti bistvena dosledna zaščita pravice do zasebnosti oziroma zaveza tistih, ki osebne podatke o ljudeh zbirajo, da bodo te podatke pri razvoju sistemov umetne inteligence v zelo raznovrstnih sferah življenja varovali. Potrebnih bo veliko raziskav o potencialnih grožnjah umetne inteligence za človekove pravice kot tudi ukrepov za ustrezno odzivanje na ta tveganja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

Marijan Kocbek, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe. Ključne besede: prejemki poslovodnih oseb, javne delniške družbe, poročilo o prejemkih, politika prejemkov, sklep skupščine Title: Remuneration Policy for Directors - Rights of Shareholders and Information: According to the Proposed Act Amending the Companies Act (ZGD-1K)
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razreševanje sporov pred Arbitražnim sodiščem za šport (CAS) – vprašanje pristojnosti

Vesna Bergant Rakočević, 1.10.2019

Šport in organizacije

Vesna Bergant-Rakočević, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje pristojnosti Arbitražnega sodišča za šport (CAS). Prikazana je razlika med pristojnostjo in dopustnostjo, nato pa se referat osredotoča na vrste in oblike arbitražnih klavzul. Poseben poudarek je namenjen patološkim arbitražnim klavzulam v postopku navadne arbitraže ter tako imenovanim prisilnim arbitražnim klavzulam, ki so zajete v pravilih športnih organizacij in so relevantne v postopkih pritožbenih arbitraž. Sledi opis prakse senatov CAS, doktrine švicarskega zveznega vrhovnega sodišča, dveh odmevnih odločitev drugih nacionalnih sodišč, belgijskega in nemškega, ter odločitev ESČP, ki so vse relevantne za delovanje CAS. Ključne besede: CAS, arbitraža, športna arbitraža, razreševanje sporov na področju športa, pristojnost CAS, dopustnost, arbitražna klavzula, prisilne arbitražne klavzule, patološke arbitražne klavzule, specifičnost športa
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar in Vesna Božič Štajnpihler Maša, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar in Vesna Božič-Štajnpihler, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vključena lastninska pravica

Nina Plavšak, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek analizira položaje, v katerih se lastninska pravica na eni nepremičnini lahko vključi v samostojno lastninsko pravico na drugi nepremičnini. Vključena lastninska pravica ni samostojno prenosljiva tako, da bi jo bilo mogoče prenesti neodvisno od prenosa samostojne lastninske pravice, v katero je vključena. Po drugi strani pa prenos samostojne lastninske pravice samodejno povzroči tudi prenos vključene lastninske pravice.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Nestandardne oblike dela v sodni praksi

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2019

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

Darja Senčur Peček, 1.10.2019

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Prekluzije v nepravdnih postopkih

Mateja Končina Peternel, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Mateja Končina-Peternel, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2019

Avtor ni naveden, 1.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019stran 863 Patrick Vlačič Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji Blockchain Technology and Documents of Title stran 874 Janja Hojnik Inteligentne naprave in človekove pravice Intelligent Devices and Human Rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

Peter Podgorelec, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K - je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je - z izjemo javne objave podatkov o poslu - razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1. Ključne besede: Direktiva 2017/828, posli s povezanimi strankami, implementacija, odobritev posla, objava podatkov o poslu
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2019

Delovna razmerja, Uprava

Etelka Korpič-Horvat, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

Miha Juhart, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Ureditev lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste – de lege ferenda

Franci Gerbec, 1.10.2019

Cestni promet, Urejanje prostora

Franci Gerbec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je predstavljeno stanje na področju neurejenega lastništva zemljišč, ki so v zasebni lasti, vendar pa so po odlokih občin kategorizirana kot lokalne ceste in javne poti, kar pomeni, da so ta zemljišča dejansko, ne pa tudi pravno razlaščena. Veljavna zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva lastnikov teh zemljišč, saj morajo lastniki vlagati pobude za oceno ustavnosti odlokov o kategorizaciji, občine pa nato niso pripravljene izvršiti niti odločb Ustavnega sodišča RS. Ključni problemi so predvsem ekonomske narave, saj ni urejen enoten sistem vrednotenja teh zemljišč na ravni države, občine pa tudi niso finančno sposobne pridobiti teh zemljišč z odkupom ali razlastitvijo in se tega sistematično izogibajo. Gre za zelo obsežno področje kršenja lastninske pravice velikega števila zasebnih lastnikov. Zato avtor predlaga, da se s posebnim zakonom uredi lastništvo teh zemljišč na podlagi enotnih pogojev in meril ter tudi z državnim sofinanciranjem, ker meni, da je samo tako mogoče zagotoviti enakopravnost lastnikov pred zakonom skladno s 14. členom Ustave.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zastavna pravica

Renato Vrenčur, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Renato Vrenčur, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stvarnopravni zakonik (SPZ) se uporablja že sedemnajsto leto. V tem obdobju se je pri njegovi uporabi pokazalo, da nekatera pravna pravila ne ustrezajo potrebam sodobne poslovne prakse oziroma da bi bilo treba določena pravila popraviti. S ciljem priprave jasne, pregledne in funkcionalne ureditve stvarnopravnih razmerij je skupina pobudnikov (Miha Juhart, Nina Plavšak in Renato Vrenčur) že leta 2016 posredovala Ministrstvu za pravosodje RS strokovno gradivo za pripravo sprememb in dopolnitev SPZ. V prispevku se avtor ukvarja zlasti s tistimi predlogi sprememb in dopolnitev SPZ, ki se nanašajo na zastavno pravico.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

Tomaž Bromše, 1.10.2019

Kazenski postopek

Tomaž Bromše, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ključne besede: kazenski postopek, zagovornik, neustrezno opravljanje dolžnosti, pošteno sojenje Title: Inadequate Performance of Defence Counsel and Criminal Court’s Role in Effective Formal Defence Abstract: One of the defendants? legal guarantees in criminal proceedings is the right to be defended by a legal representative. If in the cases of mandatory defence the accused fails to retain defence counsel by themself, the president of the court appoints a defence counsel ex officio for the course of criminal proceedings. The president of the court may in some instances withdraw the appointed defence counsel if the latter does not discharge their duty properly. This article addresses the circumstances in which inadequate performance of appointed defence counsel requires an intervention of the criminal court to ensure the defendant''s right to a fair trial. Keywords: criminal proceedings, defence counsel, inadequate performance, fair trial
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

Jurij Lampič, 1.10.2019

Obligacije

Jurij Lampič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate. Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniš
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(39)

Leto objave

< Vsi
2019(77)
> Januar(13) > April(12) > Junij(14) > Oktober(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČD ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š TU V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov