Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 162
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 4032)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pravni vidiki in pasti družbeno odgovornega poslovanja podjetij

Maksimilijan Gale, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maksimilijan Gale, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo. Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2019Vprašanja:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc, 1.4.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2019Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve? Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vpliv ustanovitve hčerinske družbe s stvarnim vložkom na pravni položaj upnikov družbe ustanoviteljice

Saša Prelič, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2019Dejansko stanje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odločanje nadzornega sveta (2. del)

Kristijan Zakšek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila in davki

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odpoklic uprave

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost direktorjev vseh družb v koncernu za škodljiva navodila in posojila

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem

Sašo Šilec, 1.4.2019

Obligacije

Sašo Šilec, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek odpira in obravnava obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem pod predpostavko, da bi ta prodrl tudi na trg Republike Slovenije. V uvodu je predstavljeno delovanje Uberjeve digitalne pametne platforme in mobilne aplikacije, s katero uporabniki dostopajo do storitev. Posebna pozornost je namenjena problemom in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, pri čemer je poudarek na konkretnem primeru prevoza z Uberjem. Ob upoštevanju dejstva, da problematika ponujanja storitev posega na različna pravna področja, se avtor v prispevku omejuje izključno na obligacijskopravna vprašanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

Jure Jakšić, 1.4.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Jure Jakšić, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Institut cenovnih škarij – kazalnik razlik med cilji konkurenčnega prava v ZDA in EU

Dušan Mitrović, 1.4.2019

Varstvo konkurence, cene

Dušan Mitrović, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek obravnava cenovne škarje kot obliko zlorabe prevladujočega položaja. Osredotoča se na pojav povsem različne obravnave cenovnih škarij v sodni praksi Zveznega vrhovnega sodišča ZDA in Sodišča EU. Ob primerljivi pravni podlagi skoraj enake dejanske stanove cenovnih škarij Zvezno vrhovno sodišče ZDA obravnava kot dovoljeno tekmovanje na račun učinkovitosti, Sodišče EU pa kot izključevalno zlorabo prevladujočega položaja. Paradoks prepovedi cenovnih škarij, ki je v tem, da njihova prepoved zvišuje cene proizvodov in storitev na relevantnem trgu in tako bolj koristi konkurentom kot potrošnikom, razkriva, da gre razlog za različno obravnavo cenovnih škarij iskati v različnih ciljih in varovanih dobrinah konkurenčnega prava v EU in v ZDA. Medtem ko antitrust v ZDA prepoveduje le tista izključevalna ravnanja, ki škodujejo blaginji potrošnikov, Evropska komisija in Sodišče EU 102. člen Pogodbe o delovanju EU razlagata na način, da prepoveduje tudi nekatera omejevalna ravnanja, ki škodujejo le blaginji konkurentov. S tem v konkurenčno pravo EU vpletata koncepte prava reguliranih sektorjev, katerih namen je nižanje vstopnih ovir novim podjetjem za vstop na trg. Namen prispevka je prikazati, da s prepovedjo cenovnih škarij Evropska komisija in Sodišče EU to počneta na škodo blaginje potrošnikov in grobo posegata v pravno varnost podjetij s prevladujočim položajem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vsebina PID št.2/2019

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019stran 197 Janez Vončina Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant stran 217 Kristijan Zakšek Odločanje nadzornega
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Razlaga določbe 112. člena ZDR-1 – primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Delitev dobička v d. o. o.

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega [dobička] ne ureja drugače. Sodba VS RS III Ips 74/2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Pravna narava pogodbe o dobavi in montaži objekta, pregled in prevzem del, jamčevanje za napake

Vesna Kranjc, 1.1.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2019Stranki sta septembra 2013 sklenili pogodbo in jo imenovali kupoprodajna pogodba do faze delni ključ v roke (v nadaljevanju Pogodba). Predmet Pogodbe je izdelava, dobava in montaža stanovanjske hiše Naročnika (v Pogodbi imenovanega kupec) na podlagi načrtov PGD. Te je pridobil Naročnik in jih predložil Izvajalcu (v Pogodbi imenovanemu prodajalec). Pogodbeni rok za dokončanje se je iztekel avgusta 2014. Po Pogodbi Izvajalec v roku petih dni pred dokončanjem pogodbenih del pisno pozove Naročnika k prevzemu objekta; takrat se sestavi zapisnik o prevzemu. Ob prevzemu se ugotovijo vidne napake in določi rok za njihovo odpravo. Če Naročnik odkloni sodelovanje pri prevzemu oziroma zavrne prevzem iz neupravičenih razlogov, se šteje, da je objekt prevzet. Po Pogodbi je rok za reklamiranje skritih napak 30 dni po pojavi napake, objektivni roki so 35 let od prevzema za solidnost gradnje, deset let za streho in fasado, dve leti za preostala dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Vsebina PID št.1/2019

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019stran 3 Jerneja Prostor Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe European Court of Justice on the Transfer of Company's Registered Office - from Case Cartesio to Case Polbud stran 20 Daniel Zdolšek Revizorjevo poročilo po nove
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Tožencu ni mogoče očitati kršitve načela sočasnosti, ker je za način izpolnitve pogodbe predlagal deponiranje dovolila pri notarju. Tožnik predlaganega načina izpolnitve (neutemeljeno) ni sprejel, ampak je predlagal, da je toženec tisti, ki naj deponira kupnino pri notarju. Ker obrazloženo glede hrambe listin velja tudi za hrambo denarja, je bil njegov predlog sicer skladen z načelom sočasnosti, vendar pa je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Na pravne posledice iz 105. člena OZ se namreč lahko sklicuje le pogodbi zvesta stranka, tožnika pa za takšnega ni mogoče šteti, saj svoje glavne obveznosti v skladu z načelom sočasnosti ni izpolnil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Odločanje nadzornega sveta (1. del)

Kristijan Zakšek, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa Title: Passing of Resolutions by The Supervisory Board (Part 1) Abstract: The main theme of the author's work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law. Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Kasnejši odstop terjatve, četudi temelji na sklepu sodišča, ne izljučuje možnosti naročnika, da terjatev poravna podizvajalcu, ki se je nanj z neposrednim zahtevnkom obrnil pred tem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, Obradovič Borko, 1.1.2019

Plače v negospodarstvu, PRORAČUN

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa. Ključne besede: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, javni uslužbenci, upokojitev, odpravnina Title: Some (Still) Unresolved Dilemmas Regarding the Compulsory Retirement of Public Servants Abstract: This paper analyses the provisions of ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, referring to the (as yet) unresolved dilemmas regarding the (compulsory) retirement of public servants, such as the formality and the conclusion of the agreement on the continuation of the employment relationship and related settlement. The authors are delivering the concluding solutions, taking into account the grammatical interpretation and the teleological context of the rule in force at that time. Keywords: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, public servants, retirement, settlement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Revizorjevo poročilo po novem in prenovljenih Mednarodnih standardih revidiranja

Daniel Zdolšek, 1.1.2019

Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pri izdelavi revizorjevega poročila, ki vključuje mnenje o računovodskih izkazih (posamičnih ali konsolidiranih) revidiranega subjekta, se uporabljajo Mednarodni standardi revidiranja. Maja 2018 so bili objavljeni v slovenski jezik prevedeni nov in prenovljeni Mednarodni standardi revidiranja (novi z oznako 701 ter prenovljeni z oznakami 700, 705, 706, 570 in 720), ki se morajo uporabljati pri revizijah računovodskih izkazov. Nastali so kot odziv revizijske stroke na globalno finančno in gospodarsko krizo, začeto v letu 2008. Namen je (bil) povečanje zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze in njihove revizije, povečanje preglednosti in sporočilne vrednosti revizorjevega poročila, okrepitev komunikacije med revizorjem in različnimi deležniki itd. V prispevku je prikazana sestava revizorjevega poročila in njegove (pomembnejše) vsebine oziroma razdelki, vključno z nekaterimi zgledi, pripravljenimi v skladu z novim in prenovljenimi Mednarodnimi standardi revidiranja. Prikazana je različica revizorjevega poročila (z revizorjevim mnenjem brez pridržkov o računovodskih izkazih revidiranega subjekta), ki se najpogosteje uporablja v praksi. Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjevo mnenje, mnenje brez pridržkov, pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja, Zakon o revidiranju, slovenska ureditev Title: Auditor's Report in Accordance with New and Revised International Standards on Auditing Abstract: International Standards on Auditing are used to prepare an auditor's report that includes an opinion on the financial statements (single or consolidated) of the audited entity. In May 2018, the Slovene translation of new and revised International Standards on Auditing (new with number 701 and revised with numbers 700, 705, 706, 570 and 720) were publicly released. These Standards have to be used in the audits of financial statements. New and revised International Standards on Audit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice

Denis Baghrizabehi, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Denis Baghrizabehi, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Konkurent prejemnika nezakonite državne pomoči lahko s tožbo v pravdnem postopku doseže vračilo predmetne pomoči, prepreči njeno (nadaljnje) izplačilo in uveljavlja odškodnino. V nasprotju s protimonopolnim pravom ostaja zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči relativno neraziskano področje, sodna praksa držav članic pa skopa. Avtor obravnava razloge, ki botrujejo opisani situaciji. Skozi predstavitev izbranih dognanj primerjalnopravnih ureditev nemškega in avstrijskega prava prispevek kratko oriše tudi določene zaključke, ki lahko služijo kot nastavki razvoja domače doktrine. Ključne besede: zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, klavzula o mirovanju, obveznost priglasitve, nacionalna procesna avtonomija, stopničasta tožba, načelo učinkovitosti Title: Private Enforcement of State Aid Law: Competitor's Action and Comparative Legal Aspects Abstract: The competitor of a recipient of unlawful state aid may, through means of civil litigation, claim the recovery of unlawful aid, prevent its payment and claim damages. While private enforcement of antitrust law is the subject of continuing academic discourse and nuanced approaches in case law, that is not case with state aid law. The author highlights the causes which contribute to the described situation. By enunciating comparative outlooks in German and Austrian legal doctrine, the findings of the present article may contribute to the development of a domestic doctrinal approach. Keywords: private enforcement of State aid law, standstill clause, notification of state aid, action by stages, national procedural autonomy, principle of effectiveness
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Prevzemni instituti v Sloveniji in Makedoniji

Nikola Georgievski, 1.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Nikola Georgievski, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja s prevzemnimi instituti v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljeni so instituti prevzemne zakonodaje po Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Cilj te zakonodaje je učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki manjšinskim delničarjem omogoča, da zapustijo ciljno družbo tako, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Ključne besede: prevzem, prevzemna zakonodaja, prevzemna ponudba, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera Title: Takeover Institutes in Slovenia and Macedonia Abstract: The author discusses the takeover institutes in Slovenia and Macedonia. Presented are takeover institutes within the Slovenian and Macedonian takeover regulation. The aim of the takeover regulation is to legally and effectively regulate the protection of minority shareholders, investors in the securities market and the securities market itself in the process of acquiring or enhancing controlling interest of a stock corporation. The main institute related to the takeover legislation is a mandatory bid for purchasing all the shares. The mandatory bid allows minority shareholders to leave the target company by selling shares at a fair price. Keywords: takeover, takeover legislation, takeover bid, controlling interest, mandatory bid, voluntary bid, takeover threshold, persons acting in concert, takeover intention
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(3994)

Leto objave

2019(77) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov