Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 168
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 4179)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Notranji kanali za prijave in minimalni standardi za zaščito prijaviteljev

Dejan Jasnič, 1.12.2020

Gospodarski razvoj

Dejan Jasnič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek obravnava določila Direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in sicer tista določila, ki se nanašajo na vzpostavitev notranjih kanalov za prijave, pogoje za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi in zaščitne ukrepe. Zahtevana vzpostavitev notranjih kanalov za prijave v zasebnem in javnem sektorju je dobrodošla spodbuda na področju skladnosti in integritete poslovanja v evropskem prostoru. V prispevku je predstavljeno, kateri pravni subjekti so dolžni vzpostaviti notranje kanale, komu morajo biti ti dostopni, kakšne so zahteve glede varovanja zaupnosti in omogočanja anonimnih prijav, katere postopke je treba opredeliti ter katere povratne informacije je treba podati prijavitelju in v kakšnih rokih. Posebna pozornost je namenjena določilom, ki opredeljujejo pogoje za zaščito prijaviteljev. Povračilni ukrepi se v praksi pojavljajo v mnogo oblikah in pomenijo veliko tveganje za vsakega prijavitelja. Direktiva na široko opredeljuje osebno področje njene uporabe, opozarja na pomen ustrezne informiranosti javnosti o postopkih in njihovih pravicah ter z obrnjenim dokaznim bremenom upošteva šibkejšo pozicijo prijavitelja glede dokazovanja povračilnih ukrepov. Za učinkovito zaščito prijaviteljev bi bilo nujno potrebno, da se v nacionalnih zakonodajah opredelijo pogoji, ki bodo za prijavitelje ugodnejši z vidika njihove obravnave in pravic do zaščite. Po direktivi je namreč letvica postavljena precej visoko, s čimer je zaščita zagotovljena dokaj ozkemu krogu prijaviteljev, iz katerega niso izključeni le zlonamerni prijavitelji. Breme dokazovanja izpolnjevanja zahtevanih pogojev bo za marsikaterega potencialnega prijavitelja pomenilo preveliko tveganje. Ključne besede: prijavitelji, žvižgaštvo, dobrovernost prijaviteljev, zaščita prijaviteljev, povračilni ukrepi, Direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije Title: Internal Reporting Channels and Minimal Standards for th
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2020⁄6-7

Možnosti uveljavljanja okoljskih zahtevkov pred mednarodnimi pogodbenimi telesi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah

Vasilka Sancin, 1.12.2020

VARSTVO OKOLJA, VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC

Vasilka Sancin, PODJETJE IN DELO, 6-7/2020Povzetek: Članek obravnava razvijajočo se prakso domačih sodišč in mednarodnih pogodbenih teles na področju človekovih pravic, pri čemer pritožniki navajajo kršitve človekovih pravic zaradi okoljskih sprememb, posebej glede na podnebne spremembe. Opaziti je, da domača sodišča vse pogosteje priznavajo pravni interes posameznikom za tovrstne tožbe, trend pa gre tudi v smeri prepoznavanja odgovornosti držav za izpolnjevanje pozitivnih obveznosti zagotavljanja človekovih pravic, ki od držav zahtevajo aktivno obravnavanje okoljske problematike, vključno s podnebnimi spremembami. Ko domača sodišča pritožnikom ne ugodijo, država pa je pogodbenica mednarodnih pogodb, ki posameznikom omogočajo pritožbo na odbore kot nadzorne mehanizme, ki so ustanovljeni na njihovi podlagi, se posamezniki kljub dolgotrajnosti postopka vse pogosteje odločajo tudi za postopek proti državi na mednarodni ravni. Posebej je osvetljena relevantna praksa Odbora ZN za človekove pravice. Ključne besede: mednarodno pravo človekovih pravic, pogodbena telesa mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Odbor ZN za človekove pravice, podnebne spremembe, Teitiota Abstract: The article tackles the developing jurisprudence of national courts and international human rights treaty-based bodies, where plaintiffs argue violations of their human rights due to environmental changes, in particular in light of climate change. It is noticeable that national courts increasingly recognise legal standing to individuals for bringing their claims, while there is also an emerging trend of recognising positive obligations of states for ensuring human rights, which demand from them active engagement in environmental problems, including climate change. When plaintiffs fail to succeed before domestic courts, and the state is a party to treaties recognising a possibility of bringing individual communications to committees as monitoring
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Odmera kazni - ustavnoskladno vštevanje pripora in prejšnje kazni

Katarina Bergant, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katarina Bergant, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Sodna odmera kazni storilcu kaznivega dejanja pomeni končni epilog dokaznega postopka po končani glavni obravnavi. Ker storilci kazniva dejanja in druga prepovedana ravnanja lahko izvršujejo različno, enkrat ali večkrat, hkrati ali sukcesivno, z različno intenziteto in v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah, jim je lahko v različnih fazah postopkov omejena ali odvzeta prostost ali izrečena različna sankcija. Zato Kazenski zakonik (KZ-1) napotuje sodišče, da pri odmeri kazni upošteva in všteje vsakršen odvzem prostosti in izrečene sankcije ne glede na postopek, v katerem je bil storilcu odrejen odvzem prostosti ali izrečena sankcija. Opisi posameznih kaznivih dejanj, prekrškov in kršitev vojaške discipline, ki so vsi del sistema odklonskih ravnanj, na katera slovenski zakonodajalec veže sankcije, in so zato po naravi kazenske zadeve, bi se že na normativni ravni morali med seboj dopolnjevati in ne prekrivati. Vštevanje pripora in prejšnje kazni nedosledno normativno ureja zakonsko besedilo 56. člena KZ-1. Zlasti besedilo tretjega odstavka 56. člena KZ-1 je na normativni ravni zasnovano tako, da ne ponuja kvalitativnega razločevanja in razmejevanja posameznih storilčevih ravnanj, temveč kot pogoj za vštevanje kazni določa celo njihovo prekrivanje, do katerega ob doslednem upoštevanju pravila ne bis in idem sploh ne bi smelo priti. Zastavlja se vprašanje kako, če sploh, si razlagati in ustavnoskladno uporabiti določbo tretjega odstavka 56. člena KZ-1. Ključne besede: odmera kazni, vštevanje pripora, vštevanje odvzema prostosti, globa, denarna kazen Title: Sentencing - Constitutionally Consistent Credit of Time Spent in Detention and of Imprisonment Served under the Earlier Sentence Abstract: Court sentencing marks the end of evidentiary procedures. With perpetrators committing diverse criminal offences either once or repeatedly, simultaneously or successively, with varying degrees of intensity and deferri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Posegi v zasebnost (pedagoških) delavcev med epidemijo covid-19 in po njej - kje so meje dovoljenega

Katarina Krapež, 1.12.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Katarina Krapež, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Informacijski pooblaščenec in številni avtorji so že pred epidemijo koronavirusne bolezni in množičnim delom od doma opozarjali na pomanjkljivo zakonodajno ureditev na področju varstva zasebnosti delavcev v Sloveniji. Ob zaprtju izobraževalnih ustanov in selitvi pedagoške aktivnosti v virtualna okolja ugotavljamo, da je prevetritev standardov glede sprejemljivih posegov v pedagogovo osebno življenje med izvedbo pedagoških in drugih delovnih aktivnosti še bistveno bolj pomembna. Zakonodajalec, socialni partnerji in vodstva izobraževalnih zavodov bi morali uvesti ustrezne varovalke, tako na ravni pozitivne zakonodaje kot v avtonomnih aktih delodajalcev ter pri izbiri IKT-orodij za poučevanje na daljavo. Pedagogom bi bilo treba omogočiti kar največjo stopnjo nadzora nad tem, do kolikšne mere je za izvedbo konkretne delovne aktivnosti nujno poseči v njihove osebnostne pravice, in hkrati uvesti ukrepe za ublažitev teh vplivov. V podobni situaciji kot v tem prispevku opisani pedagogi bodo po koncu epidemije delavci v panogah, kjer se bo del aktivnosti dolgoročno prenesel v virtualni svet, če bodo delali od doma s pomočjo IKT-orodij. Ključne besede: pravica do zasebnosti, delovna razmerja, pedagogi, izobraževanje na daljavo, epidemija Title: Violations of Privacy of Teachers during and after the Covid-19 Epidemic - Where Are the Limits of Such Intrusions Abstract: The Slovenian Information Commissioner and academic authors drew attention to the deficient legislative regulation of protection of workers' privacy in Slovenia long before the outbreak of the coronavirus disease epidemic and mass work from home. With the closure of educational institutions and relocation of pedagogical activities to virtual environments, we find that the revision of standards regarding the protection of teachers' personal lives is even more important. The legislator, the social partners, and the management of educational institutions should therefore intro
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Mednarodno investicijsko pravo, arbitraža in Petišovci: kaj se zahteva od držav

Domen Turšič, 1.12.2020

Varstvo okolja, Varstvo okolja

Domen Turšič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Julija 2020 je družba Ascent Resources plc Sloveniji poslala obvestilo o sporu in s tem opravila prvo formalno dejanje za vložitev zahtevka za odškodnino v reševanje mednarodnemu investicijskemu arbitražnemu tribunalu. Po pregledu dveh mednarodnih pogodb, ki bosta podlagi za pristojnost arbitražnega tribunala, če do arbitražnega postopka pride, se prispevek osredotoči na za konkretni primer relevantne vidike dveh standardov zaščite tujih investicij, katerih kršitve Ascent Resources plc zatrjuje v obvestilu o sporu: poštene in pravične obravnave ter prepovedi nerazumnih in diskriminatornih posegov v investicijo. Prek pregleda in analize odločitev drugih mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov prispevek prikaže vsebino obveznosti države in višino dokaznih standardov, ki jim mora investitor zadostiti, da z zahtevkom uspe. Prispevek prikaže tudi obrambne argumente, izhajajoče iz suverenosti, ki jih imajo države na voljo v mednarodnih investicijskih arbitražah. Ključne besede: mednarodno investicijsko pravo, mednarodna investicijska arbitraža, mednarodne pogodbe, poštena in pravična obravnava, nerazumno in diskriminatorno ravnanje, varovanje okolja, suverenost Title: International Investment Law, Arbitration and Petišovci: What Is Required of States Abstract: In July 2020, Ascent Resources plc sent a Notice of Dispute to Slovenia and thus made the first formal step in presenting a claim for compensation before an international investment tribunal. After an overview of two treaties that will be the basis of the tribunal's jurisdiction should the arbitration proceedings commence, the article focuses on aspects of two investment protection standards relevant in the present case: fair and equitable treatment and the non-impairment clause. Through an analysis of investment treaty case law, the article focuses on the content of states' obligations and the standard of proof the investor must satisfy in order to prevail with i
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

O učinkovitosti in odgovornosti v sodstvu

Damijan Florjančič, 1.12.2020

Sodišča

Damijan Florjančič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Avtor v prvem delu prispevka predstavi poglede na vprašanja učinkovitosti pri delovanju sodstva. Najprej se ustavi pri ustavnih in zakonskih podlagah, pomembnih za opredeljevanje kriterijev učinkovitosti. Zatem, opirajoč se na podatke iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2019 Vrhovnega sodišča RS in na podatke iz The 2020 EU Justice Scoreboard, prikaže temeljne zaključke o učinkovitosti poslovanja slovenskega sodstva. Oceni, da je slovensko sodstvo razmeroma učinkovito in v povprečju primerljivo z večino sodnih sistemov drugih držav v EU. Ob tem opozori na pomen novih metodoloških pristopov za spremljanje dela in učinkovitosti sodstva. V drugem delu se dotakne nekaterih vprašanj v zvezi z odgovornostjo sodstva in v sodstvu. Pri tem navede dva vidika odgovornosti, in sicer institucionalno, na ravni sodstva kot sistema, in individualno, ki se izkazuje pri vsakem posameznem sodniku. Njuna medsebojna prepletenost in odvisnost se kaže v tem, da je na institucionalni ravni sodna uprava vzpostavljena in odgovorna za zagotavljanje ustreznih pogojev dela sodnikov; po drugi strani delo vsakega posameznega sodnika odseva na institucionalni ravni, kar se končno zaznava v ustrezni stopnji zaupanja, ki jo v javnosti uživa sodstvo. Za uveljavljanje institucionalne odgovornosti so vzpostavljeni predvsem ustrezni zunanji mehanizmi odločanja - Državni zbor in Sodni svet; za presojanje individualne odgovornosti sodnikov pa predvsem notranji mehanizmi odločanja - personalni sveti, ki sprejemajo ocene sodniške službe, in disciplinsko sodišče, ki odloča o disciplinskih kršitvah sodnikov. Ključne besede: učinkovitost, sojenje v razumnem roku, časovni standard, pričakovani čas rešitve, obvladovanje pripada, odgovornost, institucionalna, individualna, sodna uprava, sodno odločanje, ocena sodniške službe, disciplinski postopek Title: On Efficiency and Accountability in the Judiciary Abstract: In the first par
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Delovnopravni odgovor(i) izbranih evropskih držav na posledice epidemije covid-19

Sara Bagari, 1.12.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Sara Bagari, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Epidemija bolezni covid-19 je glavni izziv, s katerim se v evropskih državah trenutno sooča delovno pravo. Države so se do neke mere odzvale različno, vendar praviloma sledijo istim ciljem. Od marca do konca julija 2020 je bilo v Eurofoundovo bazo podatkov covid-19 EU PolicyWatch vnesenih 543 ukrepov držav članic EU, namenjenih omilitvi ekonomskih in socialnih posledic epidemije covid-19. Poleg zagotavljanja bistvenih storitev so bili ukrepi sprejeti za zagotavljanje varnih pogojev za delo, ohranitev delovnih mest in zagotavljanje dohodkovne varnosti. Da bi zagotovile bistvene storitve, so evropske države sprejele različne ukrepe, s katerimi so začasno povečale število delavcev ali dodatno obremenile obstoječe delavce, kar pa ne rešuje dolgoročne kadrovske podhranjenosti na posameznih področjih. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi vplivu sprejetih ukrepov na telesno in duševno zdravje delavcev. Eden izmed glavnih delovnopravnih odgovorov na zagotavljanje varnih pogojev za delo je bil institut dela na domu. V zvezi z njim ostajajo odprta številna pravna vprašanja, na katera sprejeti ukrepi praviloma niso odgovorili. Za ohranitev delovnih mest so države oblikovale (ali nadgradile že obstoječe) sheme dela s krajšim delovnim časom in v breme državnega proračuna začasno prevzele plačila prispevkov za socialno varnost. Različni ukrepi so bili namenjeni zagotavljanju dohodka delavcem, ki so delo opravljali v manjšem obsegu (ali sploh ne), delavcem, ki dela niso mogli opravljati neposredno zaradi okužbe z virusom, samoizolacije ali karantene, in delavcem, ki dela niso mogli opravljati zaradi varstva otrok. V omejenem obsegu je bila naslovljena tudi dohodkovna negotovost nekaterih drugih ekonomsko aktivnih skupin. Ključne besede: covid-19, delovno pravo, primeri dobrih praks, odzivi držav, ukrepi, delo s krajšim delovnim časom, delo na domu Title: Labour Law Policy Response(s) of Selected European Countries to the Consequences
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Program Sveta Evrope HELP v slovenskem sodstvu

Miodrag Đorđević, 1.12.2020

Sodišča, Varstvo človekovih pravic

Miodrag Đorđević, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Poudarek pri varovanju človekovih pravic ni na njihovem deklariranju v EKČP, temveč na njihovem uresničevanju in s tem učinkovitosti pravnega varstva, ki ga zagotavljajo sodišča. Zato je pomembno okrepiti znanje in poklicne veščine sodnikov. Stalno izobraževanje in usposabljanje sta namreč temeljni sodnikov poklicni standard in merilo njegovega odnosa do sodniškega poslanstva. Stalno izobraževanje sodnikov ni le pravica sodnikov, temveč tudi naša dolžnost. Po drugi strani gre tudi za pravico državljanov: do sojenja v razumnem roku, do pošteno izpeljanega postopka, do kakovostnih, vsebinsko pretehtanih in strokovno utemeljenih/obrazloženih odločb. Strokovno znanje in kakovostne sodne odločbe so namreč tisto, kar krepi integriteto sodnika, sodstva in s tem pravne države. Ključne besede: EKČP, ESČP, človekove pravice, neposredna uporaba EKČP, vezanost na ustavo in zakon, učinkovito pravno varstvo, izobraževanje, usposabljanje, HELP (izobraževanje o človekovih pravicah za pravne strokovnjake), spletni tečaji Title: Council of Europe HELP Programme in Slovenian Judiciary Abstract: The emphasis in the protection of human rights is not on their declaration in the ECHR, but on their implementation and thus the effectiveness of the legal protection provided by the courts. It is therefore important to strengthen the knowledge and professional skills of judges. Continuing education and training is the basic professional standard of a judge and a measure of their attitude towards the judicial mission. Continuing education of judges is not only the right of judges, but also our duty. On the other hand, it is also the right of citizens to a trial within a reasonable time, to fairly conducted procedure, to quality, well-considered and professionally substantiated/reasoned decisions. Expertise and quality court decisions are what strengthen the integrity of the judge, the judiciary and thus the rule of law. Keywords: ECHR, ECtHR,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb v slovenskem in nemškem pravu

Jana Simonič, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jana Simonič, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja s pridobivanjem lastnih delnic prek tretjih oseb. Družba praviloma ne sme pridobivati t. i. lastnih delnic. V slovenskem kot tudi v nemškem pravu velja načelna prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, ki izhaja iz dveh načel, in sicer iz načela prepovedi vračila vložkov in iz načela, da družba ne more postati sama svoj delničar. ZGD-1 prepoveduje pridobivanje lastnih delnic s pomočjo tretje osebe. Enaka prepoved, kot je določena za tretje osebe, je določena tudi za odvisno družbo in za družbo v večinski lasti. Tretja oseba lahko v skladu z ZGD-1 pridobiva delnice družbe za račun družbe le v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za delniško družbo samo. Z novelirano ureditvijo ZGD-1 se je izenačila ureditev tudi po originalnem nemškem vzoru v Aktiengesetz. Tako ZGD-1 kot AktG pa sta usklajena z določbami Druge kapitalske direktive, ki so zajete v danes veljavni Direktivi 2017/1132 v zvezi s pridobitvijo lastnih delnic. Čeprav je ZGD-1 sledil ureditvi v AktG, pa so med njima pomembne razlike v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic družbe. V zvezi s pridobivanjem lastnih delnic so razlike glede lastnih delnic, ki so ponujene v odkup delavcem, in glede zagotovitve ustrezne odpravnine delavcem. Nemško pravo je pri navedenih izjemah širše, pri izjemi pridobivanja lastnih delnic prek nakupne komisije pa je bolj specifično kot slovensko. Pri odsvajanju lastnih delnic sta si primerjani uredit-vi precej enotni. Tako nemško kot slovensko pravo vsebujeta določbe, ki poskušajo preprečiti kršitve v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Pomembne razlike so predvsem pri uveljavljanju družbeniške tožbe in odškodninskega zahtevka. Ključne besede: lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb, družbeniška tožba, 251. in 247. člen ZGD-1, par. 71a in 71d AktG Title: Acquisition of Own Shares with the Help of a Third Party in Slovenian and German Law Abstract:The author
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vinkulacija delnic - razlogi za odklonitev soglasja za prenos

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Razlogi za odklonitev soglasja za prenos imenskih delnic, navedeni v sklepu nadzornega sveta, morajo biti obrazloženi podrobneje kot odklonitveni razlogi, predvideni v statutu družbe. Zahtevek za ugotovitev ničnosti statutarno določenega razloga za odklonitev soglasja za prenos delnic na osebe, k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Napredek v preiskovanju kriminala v tesno povezani družbi: ali bodo posodobljeni instrumenti pravosodnega sodelovanja v EU odstranili ovire na poti iskanja pravice

Jerman Blažič Borka, Stajnko Jan, Klobučar Tomaž, 1.8.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borka Jerman-Blažič, Jan Stajnko, Tomaž Klobučar, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Prispevek obravnava aktualna vprašanja odstranjevanja ovir čezmejnega zbiranja elektronskih dokazov za učinkovitejše zatiranje tako splošne kot tudi kibernetske kriminalitete. Države pri poskusih omejevanja kibernetske kriminalitete naletijo na vrsto ovir zaradi nezadostnega razumevanja razsežnosti problematike pridobivanja čezmejnih elektronskih dokazov, zakonitosti pridobljenih podatkov in pravil o sodelovanju s ponudniki komunikacijskih storitev. Prispevek najprej kratko predstavi obstoječe pravne instrumente v EU s posebnim poudarkom na prizadevanjih za implementacijo Direktive 2014/41/EU, ki se nanaša na evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah, ter postopek pridobivanja elektronskih dokazov po predlogu nove uredbe, ki ločeno ureja njihovo predložitev in zavarovanje. Nadalje je predstavljen nov model kategorizacije oblik in vrst podatkov, ki se nahajajo v komunikacijskem omrežju zunaj teritorija, kjer je kaznivo dejanje bilo izvršeno. Predstavljeni so tudi rezultati evropskega projekta LIVE_FOR, ki je bil namenjen povečevanju ozaveščenosti v pravni stroki o evropskem preiskovalnem nalogu. Avtorji zavzamejo stališče, da bi uporaba novega modela podatkov in novi postopki zbiranja elektronskih dokazov odstranili obstoječe ovire ter tako prispevali k večji učinkovitosti pravosodnega sistema. Ključne besede: elektronski dokazi, digitalni dokazi, evropski preiskovalni nalog, evropsko kazensko pravo Title: Advancement in Crime Investigation in a Closely Interconnected Society: Will the New and Updated EU Judicial Environment Remove the Barriers to Justice? Abstract: This paper discusses the current issues and proposes legal remedies for removing the barriers to gathering cross-border electronic evidence for a more efficient fight against crime and cybercrime. Governments’ attempts to fight cybercrime face several barriers due to an inconsistent understanding of the problem in the search
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vinkulacija delnic - konkretizacija razlogov

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamez-ne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Reforma inženirskih poklicev na področju geodezije

Rijavec Vesna, Ivanc Tjaša, 1.8.2020

Gradbeništvo

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Namen prispevka je analiza nove pravne ureditve inženirskih poklicev po ZAID, zlasti na področju geodezije. Ob celoviti obravnavi sprememb se avtorici opredelita tudi do vprašanja zaostritve pogojev za pridobitev in vzdrževanje statusa pooblaščenega inženirja. Težava je predvsem nova zahteva, da mora biti pooblaščeni geodet v delovnem razmerju za polni delovni čas, izjemoma za krajši delovni čas ali pa samostojni podjetnik z obsegom dela za polni delovni čas. Ni sicer dvoma, da je izhodišče zakonodaje pravilno, saj morajo geodeti zagotavljati visoke standarde pri pripravi podlag za spremembe prostorskih podatkov in njihovo evidentiranje, vendar je pri regulaciji poklica potrebna sorazmernost. Pooblaščeni geodeti namreč opravljajo geodetske storitve na trgu v različnih ekonomskih pogojih, zato je treba upoštevati, da strožji pogoji vplivajo na njihovo konkurenčnost. Za pravilnost evidenc v končni fazi skrbi država, to je GURS. Vprašanje je zato, ali so omejitve res potrebne zaradi javnega interesa in ali ne kršijo ustavne kategorije o svobodni gospodarski pobudi. Po novi zakonodaji je treba tudi primerno oblikovati stališča, katere dele geodetske storitve še lahko opravi geodet, ki nima statusa pooblaščenega geodeta, glede na zahtevo po osebnem opravljanju nalog pooblaščenega inženirja, ki so v ZAID zajete splošno in celovito. V prispevku je obravnavan tudi položaj geodetskih podjetij. Ključne besede: pooblaščeni inženir geodezije, geodetska dejavnost, reforma geodetske stroke, regulacija poklica, geodetska podjetja, ZAID Title: Reform of Engineering Professions in the Field of Geodesy Abstract: The objective of this paper is to analyse the position of a “certified geodesy surveyor” according to the Architecture and Civil Engineering Act (ZAID), especially in the field of geodesy. In addition to a comprehensive discussion of the legislative changes, the authors also discuss the question of tighteni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Čezmejna preoblikovanja – nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja

Marijan Kocbek, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Prispevek obravnava čezmejno preoblikovanje, novo obliko statusnega preoblikovanja, ki jo ureja novela kodificirane direktive EU s področja prava družb. Analizira temeljne korporacijskopravne značilnosti čezmejnega preoblikovanja, katerega bistvena dela sta ohranitev pravne osebnosti in operacija brez prenehanja ali likvidacije družbe. V tem delu gre za podobnost z nacionalnim preoblikovanjem gospodarske družbe, od katerega pa se razlikuje v tem, da se družba lahko preoblikuje tudi v isto pravnoorganizacijsko obliko v drugi državi. Posebnost tega preoblikovanja, ki zahteva ustrezno urejenost korporacijskopravnih institutov, je element čezmejnosti. To pa nujno pomeni tudi spremembo vsaj statutarnega sedeža družbe z registracijo v drugi državi ter spremembo korporacijskega prava, ki se uporablja za preoblikovano gospodarsko družbo. Čezmejno se lahko preoblikujejo samo kapitalske družbe. Temeljni akt preoblikovanja je načrt čezmejnega preoblikovanja, v katerem se opredelijo vsi statusni atributi preoblikovane družbe v novi državi, tj. v ciljni državi, prav tako pa določbe, povezane z zaščito družbenikov in upnikov pri preoblikovanju družbe. Ključne besede: statusno preoblikovanje, pravna osebnost, kapitalske družbe, register družb, zaščita družbenikov, zaščita upnikov Title: Cross-Border Conversions - Newly Regulated Form of Company Conversion Abstract: The author examines the cross-border conversion, which is a new form of company conversion governed by the amendment to the codified EU company law. The paper analyses the basic corporate legal characteristics of cross-border conversion, an essential element of which is the preservation of legal personality and operations without the termination or liquidation of the company. In this respect, there is a similarity with the national conversion of a company, but differs from it in that the company can also be converted into the same legal organizational form in another country
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Dolžnosti uprave v zvezi z upravljanjem tveganj v delniški družbi

Peter Podgorelec, 1.8.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Avtor v prvem delu članka kategorizira tveganja na pravna in čista ekonomska. Čista ekonomska tveganja so naprej razdeljena na projektna tveganja in na tveganja, ki ogrožajo obstoj podjetja. S pravnega vidika je takšna kategorizacija tveganj najpomembnejša. Hkrati avtor razmeji pojem tveganja od pojmov negotovost in nevarnost. V tem delu so posebej poudarjene dolžnosti uprave pri sprejemanju investicijskih odločitev, če obstaja verjetnost insolventnosti družbe. V drugem delu nato avtor podrobneje analizira upravljanje likvidnostnega tveganja ter tveganja horizontalne kapitalske strukture in dolžnosti uprave v zvezi s tem. Ključne besede: delniška družba, uprava, upravljanje tveganj, likvidnostno tveganje, kapitalska ustreznost Title: Management Board Duties in Relation to Risk Management in a Public Limited Company Abstract: In the first part of the article, the author categorises risks into legal and pure economic risks. Pure economic risks are further divided into project risks and risks that threaten a company's existence. From a legal point of view, such a categorisation of risks is the most important. At the same time, the author distinguishes the concept of risk from the concepts of uncertainty and danger. In particular, this part emphasises the duties of the management board in making investment decisions if there is a potential likelihood of a company’s insolvency. In the second part, the author then analyses in more detail the liquidity risk management and the risk of the horizontal capital structure, as well as the duties of the management board in this regard. Keywords: public limited company, management board, risk management, liquidity risk, capital adequacy
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Zastaranje terjatve za kupnino - pretrganje

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020Izrecnega zakonskega pravila, ki bi tek zastaranja terjatve za plačilo kupnine pretrgal ali celo zadržal, dokler ni izpolnjena tudi nasprotna dajatev (izročitev predmeta prodaje), ni. Vendar je pri tej normativni okoliščini razlagalno treba upoštevati dvoje. Prvič, zastaranje (in ne šele pretrgan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga

Vesna Kranjc, 1.8.2020

Delovna razmerja

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2020Pod pogoji, ki so bili določeni v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi - delovno razmerje za nedoločen čas, ne da bi bilo določeno, na katerem delovnem mestu - pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče ohraniti, saj je jasno, da delodajalec nima potrebe za nadaljevanje delovnega razmerja pod ta
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vsebina PID št.5/2020

Avtor ni naveden, 1.8.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2020stran 667 Marijan Kocbek Čezmejna preoblikovanja - nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja Cross-Border Conversions - Newly Regulated Form of Company Conversion stran 690 Peter Podgorelec Dolžnosti uprave v zvezi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Vida Šibenik (1944–2020) – in memoriam

Boštjan Koritnik, 1.8.2020

Ostalo

Boštjan Koritnik, Podjetje in delo, 5/2020Avtoriteta pravnega založništva in publicistike Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju, pridobivanju novega znanja in strokovni literatur
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

Protidopinška pravila v luči varstva zasebnosti in osebnih podatkov

Kevin Rihtar, 1.8.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Kevin Rihtar, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Protidopinška pravila so avtonomna pravila, povezana s snovmi in postopki, prepovedanimi v športu. V veliki meri so bila sprejeta pod okriljem Svetovne protidopinške agencije in bila na različne nomotehnične načine zrcaljena v nacionalna pravila, ki jih izvajajo nacionalne protidopinške organizacije. Doping, upoštevajoč poenostavljeno definicijo, pomeni uporabo prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljšanja sposobnosti športnika, kot takšen pa je v nasprotju s šport-nim duhom. Dopinga seveda ni enostavno odkrivati in preprečevati, četudi so se k temu na takšen ali drugačen način zavezale skoraj vse države sveta, moderne prakse uporabe prepovedanih snovi pa so pogosto korak pred prizadevanji za kontrolo dopinga. Konsenz glede dejstva, da doping nasprotuje javnemu interesu in škodi javnemu zdravju, je posledično privedel do strogih in za športnika precej invazivnih protidopinških pravil. Ta posegajo predvsem na področje športnikove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov. Upoštevajoč obseg svetovne populacije, ki jo zavezujejo protidopinška pravila, resnost posega v temeljne človekove pravice ter standard regulacije varstva osebnih podatkov na eni strani in pomen preprečevanja dopinga na drugi strani, je analiza sorazmernosti in upravičenosti posega težavna, vendar zato nič manj potrebna. Ključne besede: doping, varstvo zasebnosti, GDPR, WADA, varstvo osebnih podatkov Title: Anti-Doping Rules in Light of Protection of Privacy and Private Data Abstract: Anti-doping rules represent autonomous rules in relation to substances and procedures that are prohibited in sports. These rules are mostly adopted by the World Anti-Doping Agency and, using different legislative approaches, mirrored in national rules enforced by national anti-doping organisations. Doping, defined in a simplistic manner, means the use of prohibited substances and/or procedures with the aim of improving an athlete’s performance, and is as such contrary
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄5

(Ne)enotna uporaba prava EU? Primerjalni pogled na uporabo meril za presojo preglednosti pogodbenih pogojev

Hajdeja Iglič, 1.8.2020

TRGOVINA

Hajdeja Iglič, Podjetje in delo, 5/2020Povzetek: Članek primerja sodbe španskega, hrvaškega in slovenskega vrhovnega sodišča glede nepoštenosti pogoja o vračanju kredita v tuji valuti v potrošniških pogodbah. Podrobneje nas zanima, kako so sodišča držav članic v postopku ocenjevanja dejstev uporabila merila za ugotavljanje izpolnjevanja pojasnilne dolžnosti, ki jih je razvilo Sodišče EU z namenom zagotavljanja visokega standarda varstva potrošnikov, kot ga opredeljuje 38. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Takšna primerjava je praktično relevantna v luči sodnih postopkov o kreditih v švicarskih frankih, ki trenutno v velikem številu potekajo pred nacionalnimi sodišči. Hkrati je pomembna z vidika širšega cilja enotne uporabe prava Unije, ker omogoča vpogled v uporabo evropskega prava na področju, ki je v Sloveniji relativno nerazvito in na katerem obstaja velik razkorak med normo in prakso, saj zadeva ob moč sodobnih finančnih korporacij in njihov središčni položaj v preseku gospodarskih in državnih (administrativno-politično-sodnih) omrežij. Ključne besede: pravo Evropske unije, nepošteni pogodbeni pogoji, krediti v švicarskih frankih, primerjalna analiza Title: (Non)Uniform Application of EU law? A Comparative View on the Application of the Requirement for Transparency of Contract Terms Abstract: The article compares the judgments of the Spanish, Croatian and Slovenian Supreme Courts regarding unfair terms in consumer contracts, which define the obligation to repay the loan in a foreign currency. We are particularly interested in how the supreme courts of various Member States applied the criteria developed by the Court of Justice of the European Union to assess whether banks provided consumers with sufficient information to allow them to conclude a contract with full knowledge, in compliance with the high standard of consumer protection as defined in Article 38 of the EU Charter of Fundamental Rights. Such a comparison is highly relevant in light of the Swis
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Trajnostno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji

Djokić Danila, Jakomin Astrid, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Danila Djokić, Astrid Jakomin, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti. Ključne besede: preglednost, trajnostno poročilo, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Sustainable Reporting of Companies in the Republic of Slovenia Abstract: The article summarises the development of sustainable reporting in the EU and analyses the statements on non-financial operations in the Republic of Slovenia, as they are implemented in practice after the amendment of Article 70c of the Companies Act (ZGD-1J). The latest analysis of TRP SI 2018 in the Republic of Slovenia is presented, which draws attention to sufficient results of sustainable reporting and encourages the improvement of the situation in the future. Keywords: transparency, sustainable report, sustainable development, social responsibility, non-financial reporting, sustainable reporting, statement on non-financial operations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Spremembe insolvenčne zakonodaje EU v smeri zagotavljanja druge priložnosti za mala in srednja podjetja

Andreja Primec, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andreja Primec, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Večina družb v EU so mala in srednja pojetja. Imajo ključno vlogo pri gospodarskem napredku, saj se lahko najhitreje prilagajajo globalnim spremembam na trgu in novim tehnološkim izzivom. Ker se število stečajev po koncu zadnje gospodarske krize ni umirilo, nova direktiva s področja insolvenčnega prava (Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prestrukturiranju in insolventnosti) posebno pozornost namenja prav malim in srednjim podjetjem (MSP). Z različnimi ukrepi na področju preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti poskuša izboljšati položaj MSP v likvidnostnih težavah in na splošno povečati učinkovitost insolventnih postopkov z zahtevami po ustrezni strokovni usposobljenosti članov sodnih organov in upraviteljev, z uvajanjem kodeksov ravnanj za upravitelje ter nadzorovanjem njihovega dela in nagrajevanja. Njen namen je zmanjšati ovire pri prostem pretoku kapitala, ki izhajajo iz razlik v postopkih prestrukturiranja in insolvenčnih postopkih držav članic, spodbuditi uporabo ukrepov druge priložnosti in zmanjšati količino slabih posojil v prihodnosti. Ti cilji naj bi uravnotežili razmerja med upniki in dolžniki. Ključne besede: Direktiva (EU) 2019/1023, preventivno prestrukturiranje, druga priložnost, MSP, insolventnost Title: Amendments to EU Insolvency Law to Provide a Second Chance for Small and Medium-Sized Enterprises Abstract: SMEs represent most of the companies in the EU. They also play a key role in economic progress, as they are the fastest to adapt to global market changes and new technological challenges. Given that the number of bankruptcies has not subsided since the end of the last economic crisis, the new insolvency law directive (Directive (EU) 2019/1023 of the European Parliament and of the Council of 20 June 2019 on restructuring and insolvency) gives particular attention to SMEs. Through various preventive restructuring and second-chance measures, it s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Mehko pravo v sodni praksi slovenskih sodišč

Verena Rošic Feguš, 1.6.2020

Ustavno sodišče, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Verena Rošic-Feguš, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Vloga aktov mehkega prava kot aktov brez formalno zavezujoče moči se je na ravni EU v zadnjih treh desetletjih, tudi zaradi bolj pozitivnega odnosa Sodišča EU do teh aktov, povečala. Ker morajo po ustaljenem stališču iz zadeve Grimaldi nacionalna sodišča v določeni meri upoštevati akte mehkega prava, prispevek skozi stališča pravne teorije in raziskavo sodne prakse slovenskih sodišč ponuja vpogled v odnos slovenskih sodišč do mehkega prava EU in tudi do nacionalnega mehkega prava, obe vrsti prava medsebojno primerja glede vsebine, funkcij in možnosti izpodbijanja pred Sodiščem EU oziroma Ustavnim sodiščem RS ter na koncu ponuja zaključek o vlogi aktov mehkega prava v slovenskem prostoru. Ključne besede: mehko pravo EU, nacionalno mehko pravo, dolžnost upoštevanja mehkega prava, presoja zakonitosti, uporaba mehkega prava Title: Soft Law in Case Law of Slovenian Courts Abstract: In the last three decades at EU level, the role of soft law as acts without a formal legal binding force -also because of the more positive approach of the Court of Justice to these acts - has increased. As national courts must take soft law into account in certain aspects following the established position in the Grimaldi case, this article, through a study of legal theory and case law of Slovene courts, offers an insight into the attitude of Slovenian courts towards EU soft law, as well as national soft law, compares both types of acts regarding their content, functions and possibility of their challenge before the Court of Justice or the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, and finally draws a conclusion on the role of soft law in Slovenia. Keywords: EU soft law, national soft law, duty to take soft law into account, review of legality, application of soft law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Sklep DKOM št. 018-084/2019 o neizpolnjevanju referenčnega pogoja in vprašanje prenehanja pogodbe

Vesna Kranjc, 1.6.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2020Okvirno dejansko stanje - Naročnik - mestna občina (v nadaljevanju: MO) je izbiral koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin po postopku za oddajo javnega naročila. - Oddani sta bili dve ponudbi. MO je ponudbo družbe T zavrnila kot nedopustno, ponudbo družbe FS pa ocenila kot dopustno in z njo kot izbranim ponudnikom 14. 12. 2018 sklenila koncesijsko pogodbo.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 168 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(1) Podjetje in delo(4178)

Leto objave

2021(12) 2020(100) 2019(104) 2018(104)
2017(113) 2016(131) 2015(115) 2014(123)
2013(82) 2012(132) 2011(146) 2010(134)
2009(155) 2008(142) 2007(141) 2006(143)
2005(155) 2004(179) 2003(188) 2002(203)
2001(207) 2000(170) 1999(201) 1998(184)
1997(140) 1996(168) 1995(130) 1994(113)
1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C Ć Č D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov