Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 157
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3911)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Mojca Furlan, 1.1.2018

Obligacije

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Vsebina PID št.1/2018

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018stran 3 Damjan Možina Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja Liability for Damage Related to Public Procurement Procedures stran 29 Nace Novak Izključitev delničarja iz delniške družbe Exclusion of Shar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Informativni dokaz

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018Tožnik je opisal svoje prispevke in hkrati podal oceno, za koliko je zaradi njegovega dela nepremičnina več vredna (priložil je tudi tabelo, ki jo je izdelal privatni izvedenec). Kasnejša dinamika pravde je sicer trditveno podlago tožbe popačila, saj zdaj te, skupne denarne ocene več ni mogoče ločiti na obdobje pred sklenitvijo zakonske zveze ter na obdobje njenega trajanja. Kljub slednjemu pa bi moralo sodišče vprašanje tožnikovih prispevkov, plačanih ali fizično opravljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, vsebinsko obravnavati v dokaznem postopku (z izvedencem). V takšnem procesnem položaju je namreč stališče o tem, da je tožba nesklepčna in zato zahtevek v celoti neutemeljen, neskladno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljenost zahtevka po višini (če je ta sporna) v takšnem položaju dopustno ugotavljati z izvedencem - čeprav gre delno že za informativni dokaz.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Petra Frešer, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Nace Novak, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares. ZG
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Vsebina PID št.8/2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017stran 1391 Gregor Drnovšek Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - navidezna resničnost varstva upnikov? Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors stran 1399 Peter Gorše Obveznos
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Payment of Compensation for Non-Pecuniary Damage due to Impairment of Reputation and Goodwill of Legal Entity Povzetek: Če se izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina. Če pa tožeča stranka ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, to pomeni le to, da ji bo prisojena višja odškodnina, kot bi ji sicer pripadala že zaradi samega objektivno zaznavnega posega oziroma njegovega zrcalnega učinka v sferi ugleda in dobrega imena pravne osebe. Sodišče mora torej v okviru preizkusa sklepčnosti tožbe presoditi le to, ali trditvena podlaga ponuja domnevno protipravno izjavo in njen zrcalen negativen učinek na ugled in dobro ime pravne osebe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Request for Declaration of Invalidity of Hereditary Contract Povzetek: Čeprav gre za dvostransko odplačno pogodbo, s podlago, ki spada v kategorijo causa aquirendi, ko se vsaka od pogodbenih strank zaveže za to, da dobi nasprotno zavezo, bo v primerih preužitkarskih pogodb kršitev načela enakovrednosti dajatev prišla v poštev samo v res izjemnih primerih: "tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen (animus donandi)." V takih primerih gre v resnici za pomanjkanje prvine aleatornosti. Če obe stranki dobro vesta, da je skorajšnja preužitkarjeva smrt neizbežna (ker so na primer preužitkarju, ki je na smrtni postelji, šteti dnevi), potem tveganja ni in zaradi umanjkanja tega bistvenega elementa tudi ne preužitkarske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Opredelitev zaščitene kmetije za namene dedovanja

Eneja Drobež, 1.12.2017

Dedovanje

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo. Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons of Inheritance Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Days of Slovenian Jurists 2017 Povzetek: V Portorožu je od 12. do 14. oktobra 2017 potekalo 43. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih strokovnjakov v osmih sekcijah (Varstvo povezanih družb in koncerni po novelah ZGD-1, (So)delovanje strank v splošnem in posebnih upravnih postopkih, EU pred izzivi brexita, migracij in digitalnega prava, Gradbena pogodba, Delovno pravo v dobi raznovrstnih oblik dela in informacijske tehnologije, Reforma upravljanja z etažno lastnino in stanovanjskih najemnih razmerij, Novi izzivi v civilnem procesnem pravu, Alternative v kazenskem procesnem pravu), na dveh okroglih mizah (Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško - izzivi in pasti pri njeni implementaciji) in na plenarnem zasedanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Index Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Obveznost priglasitve koncentracij

Peter Gorše, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Analiza zadeve Post Danmark II

Nina Dajčman, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Nina Dajčman, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU. Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta Title: Analysis of Case Post Danmark II Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of applicatio
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Slovenian Court Practice Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Authors and their Papers in 2017 Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 157 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(3911)

Leto objave

2018(11) 2017(113) 2016(131) 2015(115)
2014(123) 2013(123) 2012(132) 2011(146)
2010(134) 2009(155) 2008(142) 2007(141)
2006(143) 2005(155) 2004(179) 2003(188)
2002(203) 2001(207) 2000(170) 1999(201)
1998(184) 1997(140) 1996(168) 1995(130)
1994(113) 1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov