Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4046)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/20191. Uvodno o kazenski odgovornosti pravnih oseb 2. Temelji kazenske odgovornosti pravnih oseb 3. Aktualne dileme pravne teorije in sodne prakse 3.1. Koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe 3.2. Prispevek vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju 3.3. S
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Baghrizabehi, Denis - Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice - 1/120 Bergant Rakočević, Vesna - Razreševanje sporov pred Ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled sodne prakse

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve (1/175) * Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 57/2018 Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ (1/181) * Odločba Vrhovnega s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Stvarno in imensko kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) A actio pro socio Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih (Ži
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju. Vprašanja Postavljajo se vprašanja: - kakšne so pravne značilnosti vmesne dividende v družbi z omeje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Diskriminatornost kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost

Iris Pensa, 1.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Iris Pensa, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 1.1. Plačna neenakost in diskriminacija na delovnem mestu 1.2. Razlogi za obstoj plačne neenakosti 1.3. Plačna neenakost v praksi - diskriminatorni kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost 2. Normativni okvir 2.1. Splošno 2.2. Posredna diskriminacija 2.3. Mednarodni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/20191. Kriptovalute kot neznani pravni predmeti, ki se uporabljajo v pravnem in poslovnem prometu 2. Tehnologija veriženja blokov (tudi v kriptovalutah) kot moderniziran rovaš 3. Gospodarske vrste kriptožetonov 4. Ali so kriptovalute primerljive z denarjem ali zakonito priznanim plačilnim sredstvom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odškodnina zaradi nezakonite razrešitve in zaradi prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpove
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vsebina PID št.8/2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019stran 1343 Aleksander Mavko Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži Tax Treatment of Transactions with Own Shares stran 1355 Miha Šepec Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktua
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019V Portorožu je od 10. do 12. oktobra 2019 potekalo 45. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot dobiček iz kapitala 3. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot prikrito izplačilo dobička 4. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot zloraba predpisov 5. Sklep Povzetek Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Upravne sankcije glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU

Matija Miklič, 1.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Zadeva C-396/12, van der Ham in van der Ham-Reijersen van Buuren 3. Razlikovanje sankcij pri upravljanju skladov EU glede na obliko krivde 3.1. Razlike v teoriji in praksi nekaterih držav članic 3.2. Težave pri izvajanju prava EU na področju skladov EU 3.3. Predlog ureditve
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Poplačilo zastavnih (hipotekarnih) upnikov v izvršbi in stečaju

Damjan Orož, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Lastnina in druge stvarne pravice

Damjan Orož, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Zastavni upnik lahko zastavno pravico prisilno realizira v izvršilnem ali stečajnem postopku. V obeh veljajo posebna postopkovna in materialna pravila, ki na koncu vplivajo tudi na obseg poplačila zavarovane terjatve.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razreševanje sporov pred Arbitražnim sodiščem za šport (CAS) – vprašanje pristojnosti

Vesna Bergant Rakočević, 1.10.2019

Šport in organizacije

Vesna Bergant-Rakočević, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje pristojnosti Arbitražnega sodišča za šport (CAS). Prikazana je razlika med pristojnostjo in dopustnostjo, nato pa se referat osredotoča na vrste in oblike arbitražnih klavzul. Poseben poudarek je namenjen patološkim arbitražnim klavzulam v postopku navadne arbitraže ter tako imenovanim prisilnim arbitražnim klavzulam, ki so zajete v pravilih športnih organizacij in so relevantne v postopkih pritožbenih arbitraž. Sledi opis prakse senatov CAS, doktrine švicarskega zveznega vrhovnega sodišča, dveh odmevnih odločitev drugih nacionalnih sodišč, belgijskega in nemškega, ter odločitev ESČP, ki so vse relevantne za delovanje CAS. Ključne besede: CAS, arbitraža, športna arbitraža, razreševanje sporov na področju športa, pristojnost CAS, dopustnost, arbitražna klavzula, prisilne arbitražne klavzule, patološke arbitražne klavzule, specifičnost športa
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

Petra Weingerl, 1.10.2019

Cestni promet, Obligacije

Petra Weingerl, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti - odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti. Ključne besede: avtonomna vozila, škoda, tveganja, odgovornost proizvajalca, avtomobilsko zavarovanje, pravila dokazovanja
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Inteligentne naprave in človekove pravice

Janja Hojnik, 1.10.2019

Človekove pravice

Janja Hojnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek kratko oriše povezavo med umetno inteligenco in človekovimi pravicami. Avtorica zagovarja stališče, da je na človekovih pravicah utemeljen pristop k regulaciji umetne inteligence najboljša alternativa za varovanje človeštva pred najhujšimi tveganji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Zaveza etičnemu razvoju in uporabi umetne inteligence je pomembna, a zaveza varovanju človekovih pravic je še pomembnejša. V tem pogledu je zlasti bistvena dosledna zaščita pravice do zasebnosti oziroma zaveza tistih, ki osebne podatke o ljudeh zbirajo, da bodo te podatke pri razvoju sistemov umetne inteligence v zelo raznovrstnih sferah življenja varovali. Potrebnih bo veliko raziskav o potencialnih grožnjah umetne inteligence za človekove pravice kot tudi ukrepov za ustrezno odzivanje na ta tveganja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravni prikaz prestopa športnika v nogometu

Janez Pejovnik, 1.10.2019

Šport in organizacije

Janez Pejovnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vlogo odvetnika specialista za športno pravo pri prestopu športnika v nogometu. V prvem delu jo predstavi predvsem s stališča prestopa kot celote, v drugem delu pa sledi kratka analiza pogodbe o prestopu in njenih bistvenih določb. Ključne besede: športno pravo, odvetnik, nogomet, prestop, pogodba, FIFA Title: Football Player Transfer from a Legal Perspective Abstract: The role of a lawyer specialised in sports law in connection with a transfer of a football player, particularly regarding a transfer as a whole, and a short analysis of a transfer agreement and its essential clauses. Keywords: sports law, lawyer, football, transfer, agreement, FIFA
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar in Vesna Božič Štajnpihler Maša, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar in Vesna Božič-Štajnpihler, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(4008)

Leto objave

2019(91) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov