Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije

Rajko Pirnat, 1.10.2016

PRORAČUN

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Slovenija je poleg Malte edina država v Evropski uniji, ki nima zagotovljenega polnega sodnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije (DRK), torej takega, v katerem lahko sodišče še pred sklenitvijo pogodbe odpravi ali spremeni odločitev DRK. Še posebej z razširitvijo uporabe ZPVPJN na koncesijske pogodbe bo tako varstvo treba zagotoviti. Avtor kritično obravnava dosedanjo sodno prakso, ki je tako sodno varstvo zavrnila takó, da odločitvam DRK ni priznavala pravne narave posamičnega akta, s katerim se odloča o pravicah in pravnih koristih vlagateljev revizijskega zahtevka in opozarja na nekatere neskladnosti z direktivama o pravnem varstvu v javnem naročanju. V članku tudi predlaga ureditev takega pravnega varstva in obravnava nekatera vprašanja take ureditve. Poleg tega kritično obravnava institut ničnosti v okviru pravnega varstva v postopkih javnih naročil in ugotavlja, da je nelogičen in v marsičem ne ustreza zahtevam obeh direktiv. Zato predlaga uveljavitev instituta neveljavnosti oziroma razveljavitve pogodbe z odločitvijo revizijskega organa ter nekaj temeljnih elementov ureditve tega instituta. Ključne besede: javna naročila, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo, neveljavnost pogodb Title: Judicial Control of Decisions of National Review Commission Abstract: In addition to Malta, Slovenia is the only EU Member State which does not allow for judicial control of decisions of National Review Commission (NRC), in which the court could set aside or change the decision of NRC. Due to the inclusion of concession contracts in these review procedures, in particular, such judicial control will need to be ensured. The author critically discusses the court practice which denied such court redress by denying to the decisions of NRC the legal nature of individual legal acts on rights and obligations of natural or legal persons, and draws attention to certain incongruences with the directives on revi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine in lokalna samouprava

Rajko Pirnat, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava zahteve, ki jih glede nove ureditve davka na nepremičnine postavljajo zakonodajalcu določbe Ustave o lokalni samoupravi. Pri tem izhaja iz ugotovitev Ustavnega sodišča glede neskladnosti nekaterih določb sicer razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine zaradi neskladnosti s 140. in 142. členom Ustave. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Na podlagi tega avtor oblikuje več predlogov glede prihodnje zakonske ureditve davka na nepremičnine, za katerega predlaga, da v celoti pripada občini in da ima občina široko avtonomijo glede njegovega urejanja, hkrati pa navaja tudi meje in pogoje tega urejanja, ki jih mora določiti zakon.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Instrumentalnost javnega prava in načelo zaupanja v pravo (primer določb ZUJF o letnem regresu)

Rajko Pirnat, 5.10.2012

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava razmejitev pridobljenih pravic in upravičenih pravnih pričakovanj ter pravne posledice retroaktivnih posegov v ene in druge. Pri tem ugotavlja, da je glede intenzivnosti posega v upravičena pravna pričakovanja treba razlikovati poseg v pridobljene pravice od posega v pričakovane pravice, poleg tega pa tudi posege s povratno veljavo od posegov za naprej. Pridobljena pravica je tista, ki je individualizirana na določeno osebo in po obsegu konkretizirana do te mere, da ne zahteva več nekih pravnih aktov, ki bi jo podrobneje definirali. Poseg v tako pravico z retroaktivnim pravnim učinkom je najhujši poseg v načelo zaupanja v pravo in je lahko dovoljen res le v izjemnih primerih. Avtor podrobno obravnava retroaktivni poseg v pravico do regresa za letni dopust za leto 2012 in ugotavlja, da je prišlo do zakonskega posega v že zapadlo pravico, ki ne izpolnjuje zahtev za tak izjemen primer.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Javni zdravstveni zavodi med trgom in neprofitnostjo

Rajko Pirnat, 7.10.2009

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor najprej prikaže, da so zdravstvene storitve ne glede na to, ali se opravljajo v okviru javne službe ali ne, tržne storitve v smislu prava Skupnosti. To seveda pomeni, da se za področje zdravstvenih storitev uporabljajo pravila tega prava o prepovedi omejevanja konkurence, svobodi opravljanja s...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Prispevek k vprašanju sodnega varstva zoper odločitve v postopku revizije oddaje javnega naročila

dr. Rajko Pirnat, 13.10.2008

PRORAČUN

dr. Rajko Pirnat, dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2008Avtor obravnava vprašanje sodnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije, ki niti po pravu Evropske skupnosti niti po slovenskem pravu ni sodišče oziroma sodni organ. V prispevku najprej ugotavlja, da bi glede na 157. člen Ustave zoper odločitve Državne revizijske komisije moralo biti z...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄6-7

Podelitev koncesije po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu

Rajko Pirnat, 8.10.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/20071. UVOD 2. UPORABA ZJZP ZA KONCESIJE 2.1. Ali je javno-zasebno partnerstvo poseben institut? 2.2. Namen ZJZP 2.3. Temeljne zahteve prava ES glede javnih pogodb 2.4. Ali se ZJZP uporablja za vse koncesije? 3. VPRAŠANJA PRED IZVEDBO POSTOPKA PODELITVE KONCESIJE 3.1. Pr...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄6-7

Politična diskrecija ali odločanje o pravici – obrazložitev aktov o izbiri, imenovanju in razrešitvi visokih uradnikov

dr. Rajko Pirnat, 19.10.2006

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. Rajko Pirnat ? 1. UVOD 2. IMENOVANJE VISOKIH URADNIKOV 3. RAZREŠITEV VISOKIH URADNIKOV Povzetek Avtor v prispevku obravnava vprašanje, kako je zagotovljeno sodno varstvo zoper akte izbire oziroma imenovanja in akte razrešitve visokih uradnikov (generalnega sekretarja in generaln...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄6-7

Nekaj misli o zvečanju učinkovitosti upravnega spora

dr. Erik Kerševan, 13.10.2005

Upravni spor

dr. Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2005Povzetek Avtorja obravnavata nekatere pravne načine za povečanje učinkovitosti upravnega spora, ki naj bo v tem, da se pospeši postopek in skrajša čas odločanja v upravnem sporu ter s tem omogoči učinkovitejše varstvo pravic v upravnem sporu. Pri tem se seveda ni mogoče omejiti le na upravni spor...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Nekatera vprašanja podelitve javnega pooblastila

dr. Rajko Pirnat, 7.10.2004

Obligacije

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/20041. OPREDELITEV JAVNEGA POOBLASTILA Najširše je mogoče opredeliti javno pooblastilo kot pravico posameznikov in organizacij, ki niso državni organi, da izvršujejo funkcije uprave. Javno pooblastilo je ustavnopravni institut, urejen v drugem odstavku 121. člena Ustave, poleg tega pa se nanj nanašaj...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄6-7

Koncesijska pogodba

dr. Rajko Pirnat, 1.10.2003

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/20031. UVOD Namen tega prispevka je opozoriti na posebno pravno naravo koncesijske pogodbe, ki nikakor ni zgolj pogodba obligacijskega prava. V koncesijskem razmerju namreč koncedent ne nastopa zgolj kot pogodbena stranka, pač pa tudi kot oblast, torej ex iure imperii. Prav dvojna narava koncesijske ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2002⁄6-7

Ustavnopravni položaj uprave

dr. Rajko Pirnat, 9.10.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2002UVOD Ustavna besedila, pa naj gre za pisane ustave ali druge pravne dokumente ter konvencije, ki sestavljajo ustavo države, imajo ponavadi le malo ali skoraj nič neposrednih določb o upravi. Te določbe so največkrat omejene na ureditev vrha izvršilne oblasti (vlade in šefa države), kar vključuje tud...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2001⁄6-7

Delovnopravni in drugi vidiki zaposlenih v javnem sektorju: Nekatera vprašanja pravnega položaja*

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2001

Uprava, Delovna razmerja

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2001*javnih uslužbencev Rajko Pirnat doktor pravnih znanosti Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani UVOD V kratkem prispevku je mogoče obravnavati le malo vprašanj, ki so zvezana s tako kompleksnim zakonom, kot je zakon, ki bo urejal tako imenovano pravo javnih uslužbencev. T...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2000⁄6-7

Nekatera vprašanja postopkov neodvisnih upravnih agencij

Rajko Pirnat, 5.10.2000

Uprava, Upravni postopek in upravne takse

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2000Rajko PIRNAT doktor pravnih znanosti Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Posebni sodni in upravni postopki v novi zakonodaji OPREDELITEV NEODVISNIH UPRAVNIH AGENCIJ Razlogi za neodvisno oziroma nedržavno upravljanje Neodvisna upravna agencija v našem pravu ni ustalj...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1999⁄6-7

Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravne osebe javnega prava: sistem ali kaos

dr. Rajko Pirnat, 18.10.1999

Pravoznanstvo

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/1999Rajko PIRNAT doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. POTREBA PO INSTITUTU PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA V SLOVENSKEM PRAVU Pravni institut "pravne osebe javnega prava" (v nadaljevanju uporabljamo kot sinonim "oseba javnega prava" in "javnopravna oseba") je bil v slovensko pravo po...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1996⁄5-6

Uprava na lokalni ravni

dr. Rajko Pirnat, 28.10.1996

Lokalna samouprava

dr. Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 5-6/1996Rajko Pirnat doktor pravnih znanosti Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 1. UVODNE PRIPOMBE V tem kratkem prispevku želim predstaviti nekaj misli o tem, kako organizirati upravo na lokalni ravni oziroma katere spremembe uvesti, da bi bila omogočena smotrna in racionalna o...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(16)

Leto objave

2016(1) 2014(1) 2012(1) 2010(1)
2009(1) 2008(1) 2007(1) 2006(1)
2005(1) 2004(1) 2003(1) 2002(1)
2001(1) 2000(1) 1999(1) 1996(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov