Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 133)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

Saša Prelič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku. Ključne besede: denarna odpravnina, menjalno razmerje, deleži, poravnalni odbor, sodni preizkus Title: Judicial Test of the Adequacy of Exchange Ratio or Appraisal Remedy for Minority Shareholders Abstract:The article discusses the peculiarities of a judicial test of an exchange ratio and adequacy of appraisal remedy. The author examines the legal positions that entitle shareholders to obtain shares according to the appropriate exchange ratio or to obtain appraisal remedy. Adequacy of the aforementioned rights is legally admissible only within special judicial procedure. Keywords: appraisal remedy, exchange ratio, shares, settlement committee, judicial test
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Instituti varovanja interesa imetnikov deležev pri podjetniških integracijah (pripojitev in vključitev)

Saša Prelič, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V poslovni praksi delovanja gospodarskih subjektov prihaja do različnih oblik njihovega povezovanja in medsebojnega prepletanja. Pri tem gre za uporabo različnih pravnih institutov in različnih pravnih tehnik. Pravo gospodarskih družb take institute omogoča, hkrati pa vzpostavlja sistem zaščite imetnikov deležev pred tveganji poslabšanja njihovega pravnega položaja. Ključne besede: združitev, varovanje imetnikov deležev, denarna odpravnina, informacijske pravice Title: Shareholders’ Interest Protection in Business Integrations (Mergers and Amalgamations) Abstract: Business entities enter different interactions in the course of their business operations, i.e. amalgamations or mergers. The legal framework provides for different legal figures and techniques. The company law not only ensures such legal paths, but also develops a system of rules for shareholders' protection in order to ensure preservation of their legal positions.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2017Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati. Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Izključitev člana (ustanovitelja) iz zasebnega zavoda

Saša Prelič, 2.12.2016

ZAVODI

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2016Title: Exclusion of a Member (Founder) from an Institution Povzetek: Več oseb je ustanovilo zasebni zavod za opravljanje dejavnosti visokega šolstva. Med ustanovitelji je nastal spor glede ravnanj enega izmed njih, saj naj bi ta domnevno škodoval interesom zasebnega visokošolskega zavoda. Pri tem se postavlja zanimivo pravno vprašanje, ali je v pravnih osebah, ki so organizirane kot zavod, dopustna izključitev člana oziroma ustanovitelja zavoda, in če je, pod katerimi pogoji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Bilančnopravni vidiki posledic sodnih sporov glede sklepov o uporabi bilančnega dobička in minimalne dividende

Kocbek Marijan, Prelič Saša, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: V članku so obravnavana vprašanja sodnih sporov zaradi (ne)delitve minimalne dividende. V praksi so še zlasti aktualna vprašanja bilančnopravnih vidikov posledic sodnih sporov glede sklepov o uporabi bilančnega dobička. Avtorja izpostavita stališče, da se v tej zvezi letno poročilo ne spreminja oziroma se ne popravlja za nazaj, tudi če je sodišče sklep o uporabi bilančnega dobička razveljavilo. To bi namreč zahtevalo spremembe v vseh letih do dneva pravnomočnosti sodbe. Ker se letno poročilo za nazaj ne spreminja, se končni rezultat (morebitne ugodilne pravnomočne) sodbe izkaže v letnem poročilu in v računovodskih izkazih šele glede na datum pravnomočnosti sodbe. Ključne besede: bilančni dobiček, sklep o uporabi bilančnega dobička, izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička, minimalna dividenda, letno poročilo Title: Consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation and minimum dividends - accounting law aspects Abstract: The article discusses the questions stemming from disputes due to (non)distribution of minimum dividends. Specifically, the consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation from the accounting law point of view are a topical issue. The authors point out that, even if the resolution on the use of profit for appropriation is annulled by the court, the annual reports do not change and are not corrected retroactively. That would require alterations for all the years until the date of final judgment. As the annual reports for the past years do not change, the result of a judgment (in favour of the plaintiff) is shown in the annual report and the financial statements only in relation to the date of the finality of the judgment. Key words: profit, shareholders' resolution on distribution of profit, impugnment of the shareholders' resolution on distribution of profit, minimal dividend, annual report
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Koncernske združitve - kapitalska razmerja pri združitvah povezanih družb

Kocbek Marijan, Prelič Saša, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Ena tipičnih pravnih značilnosti združitve kot vrste tako imenovanega materialnega statusnega preoblikovanja je (med drugim) to, da prevzemna družba kot predmet svoje nasprotne izpolnitve za prejeto premoženje in pravice prevzete družbe imetnikom deležev te družbe zagotavlja svoje deleže ter jih s tem sprejema v svojo člansko strukturo. Združitve med povezanimi družbami pa dopuščajo pomembne izjeme od tega osnovnega načela. V članku se avtorja ukvarjata s kapitalskimi razmerji, ki nastajajo pri združevanju povezanih družb. Ključne besede: združitev, deleži, lastni deleži, družba mati, družba hči Abstract: One of the main legal characteristics of the merger is acquiring company''s obligation to provide its shares to shareholders of the transferring company, through which they enter acquiring company''s shareholders structure. Mergers among group of companies permit important exceptions to this elementary rule. In the article, authors deal with capital relations when two or more companies, forming group of companies, merge. Key words: merger, shares, company''s own shares, parent company, subsidiary
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Ničnost sklepa skupščine delniške družbe zaradi nepravilnosti pri objavi sklica skupščine

dr. Saša Prelič, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Opis dejanskega stanja: Družba X, d. d., je izvedla zasedanje skupščine z namenom izvedbe prestrukturiranja - dokapitalizacije družbe. Kmalu po tem je bila družbi vročena tožba na ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih na tem zasedanju skupščine. Podlaga za očitek ničnosti sklepov skupščine je domnevna kršitev pri objavi sklica skupščine. Sklic namreč ni bil objavljen tudi v družbinem biltenu (v nadaljevanju bilten), kar naj bi bilo - tako tožbene navedbe - glede na določila četrtega odstavka 296. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) treba izvesti: posledica, ki jo določa prva alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1, pa je ničnost sklepa skupščine. Title: Nullity of a Decision of Public Limited Company’s General Meeting due to Irregularities in Calling the General Meeting
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Financiranje d. o. o. z lastnim kapitalom: razprava o naknadnih vplačilih kot viru financiranja

Kocbek Marijan, Prelič Saša, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah omogoča različne oblike financiranja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko je za financiranje družbe z vložki značilno pridobivanje oziroma utrjevanje članske udeležbe družbenikov, financiranje družbe s tako imenovanimi naknadnimi vplačili ne spreminja razmerij med družbeniki, kljub temu pa se z njimi krepi jamstveni potencial družbe. Članek obravnava korporacijske, bilančne in davčne vidike naknadnih vplačil. Ključne besede: vložek, poslovni delež, naknadno vplačilo, lastni kapital, vezani kapital, kapitalske rezerve Title: Equity Financing of a Limited Liability Company: the Debate on Additional Payments as a Method of Financing Abstract: Law on commercial companies provides for different forms for financing of limited liability companies. Shareholders financing the company through new contributions obtain new or additional shares. Although financing the company through additional payments does not alter proportions among shareholders, additional payments strengthen a company''s liability potential toward creditors. Therefore, the article deals with legal, accounting, and tax aspects of additional payments. Key words: contribution, share, additional payment, equity capital, bound capital, capital reserves
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Odgovornost poslovodstva za prekršek po 689.b členu Zakona o gospodarskih družbah

Saša Prelič, 1.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2015Dejansko stanje in pravno vprašanje: Neka gospodarska družba (v nadaljevanju Družba X) ima enega samega delničarja. Zato pri sklicu in objavi skupščine ne upošteva določb 297. in 296. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), saj 390. člen ZGD-1 sanira ničnost, ko gre za položaj u
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Novelirani pravni instituti pri podjetnikih, osebnih družbah in družbah z omejeno odgovornostjo

Saša Prelič, 1.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Podjetnik 2.1. Sprememba pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika 2.1.1. Dogmatični koncept 2.1.2. Dosedanja normativna ureditev 2.2. Spremembe, uveljavljene z novelo ZGD-1I 3. Osebne družbe 4. Družba z omejeno odgovornostjo 4.1. Omejitve pri ustanavljanju d. o. o.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Pripojitev brez povečanja osnovnega kapitala

Saša Prelič, 1.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2015Dejansko stanje: Družbi X, d. d., in Y, d. d., imata vsaka po eno hčerinsko družbo v 100-odstotni lasti, in sicer: XS, d. o. o. in YS, d. o. o. Odvisni družbi nimata nadzornih svetov. X in Y bosta izvedli pripojitev na ravni hčerinskih podjetij, in sicer tako, da se bo družba YS pripojila k družbi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Uveljavitev zavarovanja terjatev pri (od)delitvi

Saša Prelič, 1.2.2015

Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2015Title: Enforcement of the Secured Claims in Branching-off and Partial Division Cases Povzetek: Neka gospodarska družba je opravila oddelitev z ustanovitvijo nove družbe. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v korist upnikov prenosne družbe določa pravico zahtevati zavarovanje nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, pri čemer se element ogroženosti izpolnitve teh terjatev pri delitvah predpostavlja (drugi odstavek 636. člena v zvezi s prvim odstavkom 592. člena ZGD-1). V primerjalnem pravu (na primer v Nemčiji) upniki zavarovanje zahtevajo s posebno tožbo na ustanovitev zavarovanj (na primer par. 232 do 240 nemškega BGB). Ker pa slovensko (splošno) obligacijsko pravo "zagotavljanja zavarovanja" (v smislu par. 232 BGB) izrecno ne ureja, je vprašanje, s katerim pravnim instrumentom, torej kako, je mogoče "zahtevati zavarovanje" v našem pravu, saj pri oblikovanju tožbenega zahtevka prihaja do problema stvarnopravnega načela specialnosti, ki zahteva, da se tožnik s tožbenim zahtevkom usmeri na določen objekt premoženja pri oddelitvi s prevzemom udeleženih družb.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dopustnost članstva vodje finančno-računovodske službe v nadzornem svetu družbe

Saša Prelič, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2014Član nadzornega sveta neke družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju X, d. o. o.), predstavnik delavcev, je v okviru svojih delovnih nalog v tej družbi (na delovnem mestu pomočnika vodje finančno-računovodske službe je odgovoren za vodenje te službe) med drugim odgovoren tudi za pripravljanje računovodskih izkazov in za zbiranje poročil drugih organizacijskih enot (predvsem pa področja trženja in področja nabave, trgovanja in logistike), ki sestavljajo letno poročilo družbe. Računovodski izkazi družbe, vključeni v letno poročilo, so revidirani.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe

Saša Prelič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Funkcionalni pomen manjšinskih pravic 3 Nekateri specifični primeri 3.1. Sklic skupščine 3.1.1. Razlogi 3.1.2. Upravičenci 3.1.3. Manjšinska pravica 3.1.4. Utemeljena zavrnitev manjšinske zahteve 3.2. Imenovanje posebnega revizorja 3.2.1. Normativni namen 3.2.2. Im
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Finančna asistenca pri izdajanju hibridnih finančnih instrumentov po ZBan-1

Saša Prelič, 1.8.2014

Banke in hranilnice

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2014Banka je sklenila dogovor, ki se nanaša na njene obveznice, s katerim se je nasprotni pogodbeni stranki zavezala, da bo za obveznice, katerih imetnik je ta nasprotna stranka, našla kupca teh obveznic, če bi jih nasprotna stranka želela prodati, in sicer da bo našla kupca v določenem roku od takrat, ko bo prejela ustrezno obvestilo nasprotne stranke. Prav tako se je banka v tem dogovoru zavezala, da bo sama kupila obveznice, katerih imetnik je nasprotna stranka, če v tem roku ne bi našla drugega kupca. Po stališču Banke Slovenije je opisani dogovor jamstvo banke za odkup finančnega instrumenta (katerega izdajatelj je banka), ki je v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 43. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Položaj revizorja za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe

Saša Prelič, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2014Kaj mora izkazati manjšinski delničar, ki po zavrnitvi na skupščini zahteva, da sodišče postavi posebnega revizorja, da izkaže "obstoj razloga za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta", zlasti v povezavi z dejstvom, da mu Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) omogoča dostop do informacij le v okviru 305. člena oziroma javnih objav?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Položaj člana nadzornega sveta delniške družbe, pri katerem obstaja tveganje nasprotja interesov

Saša Prelič, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2014Uprava neke delniške družbe se sprašuje, kako naj v vlogi predlagateljice gradiv nadzornemu svetu ravna, če je glede na zaposlitev člana nadzornega sveta v zvezi z vsebino določenega gradiva mogoče tveganje nasprotja interesov. V družbi so gradiva za vsako sejo nadzornega sveta dostopna članom nadzornega sveta na posebnem portalu, zaščitenem z gesli. Posamezni član nadzornega sveta ima dostop le v času trajanja mandata; dostop omogoča vpogled in tiskanje posamičnih gradiv (datotek).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Položaj banke pri kapitalskem nadomestnem posojilu

Saša Prelič, 31.12.2013

Banke, zavodi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2013Po določbah četrtega odstavka 227. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se glede posojil družbi, danih namesto lastnega kapitala, za delničarje, ki so v družbi udeleženi z več kot 25-odstotnim deležem glasovalnih pravic, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena ZGD-1. Te v primeru družb, ki so organizirane v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, določajo, da za posojila, ki so jih družbeniki dali družbi v času, ko bi ji kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti lastni kapital, v morebitnem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ni dopustno zahtevati njihovega vračila. Zakon določa, da se v stečaju ali prisilni poravnavi tako posojilo šteje kot premoženje družbe (drugi stavek prvega odstavka 498. člena ZGD-1). Smiselno enako velja tudi za druga pravna dejanja družbenika, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila (tretji odstavek 498. člena ZGD-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄5

Skupščinski sklep kot predpostavka za vložitev odškodninske tožbe zoper člana organa vodenja in nadzora

Saša Prelič, 22.8.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2013Ali je predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper člana organa vodenja in nadzora delniške družbe po 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), da je skupščina družbe pred tem sprejela sklep, da se tožba s takim zahtevkom vloži?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

Dopustnost udeležbe družbe pri iskanju strateškega investitorja za nakup njenih delnic na sekundarnem trgu

Saša Prelič, 12.3.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2013Ali in pod kakšnimi pogoji lahko stroške finančnega svetovalca prevzame družba A kot izdajatelj delnic, glede na to, da delnic ne bo prodajala družba A, temveč njeni delničarji, in ali je v tem podan dejanski stan (prepovedanega) prikritega izplačila dobička?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

Sestava nadzornega sveta kot podlaga za odgovornost družbe in njenih odgovornih oseb za prekršek po določbah 12. točke 686. člena ZGD-1

Saša Prelič, 12.3.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2013Ali naj bi družba X in njene odgovorne osebe storile prekršek po določbah 12. točke 686. člena ZGD-1 s tem, da naj bi njen nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil, saj ni poskrbel(a), da bi bil nadzorni svet sestavljen v skladu s prvim odstavkom 254. člena ZGD-1?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Dopustne poenostavitve v postopkih združitev in delitev ter drugih statusnih preoblikovanj

Saša Prelič, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava spremembe v pravni ureditvi statusnih preoblikovanj, ki so bile implementirane na podlagi direktive 2009/109/ES.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(133)

Leto objave

2018(3) 2017(3) 2016(5) 2015(4)
2014(5) 2013(4) 2012(2) 2011(7)
2010(7) 2009(9) 2008(6) 2007(6)
2006(3) 2005(2) 2004(8) 2003(7)
2002(9) 2001(7) 2000(5) 1999(10)
1998(8) 1997(4) 1996(5) 1995(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov