Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

Konrad Plauštajner, 1.10.2019

Obligacije

Konrad Plauštajner, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo. Ključne besede: konzorcij, konzorcijska pogodba, član konzorcija - konsort, vodilni član konzorcija, naročnik, ponudnik, skupna ponudba, izvajalec, podizvajalec, garancija, notranja razmerja v konzorciju
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Reševanje sporov po pogodbah FIDIC

Plauštajner Konrad, Plauštajner Petja, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Konrad Plauštajner, Petja Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Eden od razlogov, da so pogoji FIDIC zelo uporabni za gradbene in investicijske pogodbe, je dobro razvit sistem reševanja sporov. Izvedba infrastrukturnih projektov je že po naravi zahteven posel, tako v tehničnem kot tudi pravnem smislu. Pomembna sta tako denar kot čas. Če nastane spor med naročnikom in izvajalcem in se projekt izvaja po pogojih FIDIC, se lahko uporabijo predvideni načini razrešitve sporov. Izvajalec mora svoje zahtevke posredovati inženirju, naročnik se s svojimi zahtevki obrne neposredno na izvajalca. Če se sporazum ne doseže, sledi postopek pred komisijo za reševanje sporov, ki jo skupaj imenujeta naročnik in izvajalec in ima enega ali tri člane. Odločitev komisije je zavezujoča, če ji nobena stran ne oporeka. Nezadovoljna stranka mora podati izjavo o tem v 28 dneh po prejemu odločitve in jo posredovati nasprotni strani. Kljub pritožbi sta stranki dolžni znova doseči sporazum. Če nista uspešni, se lahko začne spor pred arbitražo, razen če sta stranki v pogodbi določili pristojnost državnega sodišča. Ključne besede: FIDIC, komisija za reševanje sporov, naročnik, izvajalec, inženir, alternativno reševanje sporov, zahtevki strank, pogodba Title: Dispute Resolution under FIDIC Contracts Abstract: One of the reasons that FIDIC terms (1999) are so popular for construction contracts is the well-developed set of dispute resolution procedures. Implementing infrastructure projects is by its nature a complicated undertaking in both technical and legal terms, involving significant commitments of time and money. If a dispute arises between the Employer and Contractor, dispute resolutions foreseen by FIDIC are available. Under clauses of FIDIC terms, claims are submitted to the Engineer, or directly from the Employer to the Contractor. If a dispute cannot be resolved in this manner, it will then pass to the Dispute Adjudication Board, appointed jointly by the Employer and the Contracto
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄6-7

Gospodarska konciliacija in arbitraža

Konrad Plauštajner, 8.10.2007

Obligacije

Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/20071. ARBITRAŽA ? KONCILIACIJA = MEDIACIJA? 1.1. Arbitraža v gospodarskih sporih in njihovo alternativno reševanje 1.2. Obstaja razloček med mediacijo in konciliacijo? 2. MEDIATOR KOT ARBITER? ARBITER KOT MEDIATOR? 3. PRENOS OBLIK ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV V SLOVENSKI PRAVNI RED 3.1....
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄2

Konkurenčni dialog po ZJN-2

dr. Konrad Plauštajner, 19.4.2007

Proračun, Splošno

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 2/2007dr. Konrad Plauštajner ? 1. REFORMA JAVNIH NAROČIL 2. KONKURENČNI DIALOG - NOVA OBLIKA POSTOPKA 2.1. Nova oblika postopka oddaje javnega naročila 2.2. Načela postopka konkurenčnega dialoga 2.3. Udeleženci (kandidati) konkurenčnega dialoga 2.4. Izvedba konkurenčnega dialoga in izbira ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄6-7

Konzorcij kot ponudnik

dr. Konrad Plauštajner, 19.10.2006

Proračun

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. Konrad Plauštajner? 1. SPLOŠNO O KONZORCIJU 1.1. Opredelitev konzorcijske pogodbe in konzorcija 1.2. Konzorcij in podizvajalska razmerja 1.3. Ali je konzorcij posebnost na področju javnih naročil? 2. KONZORCIJ IN JAVNA NAROČILA 2.1. Konzorcij kot naročnik 2.2. Konzorcij kot ponud...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄2

Ugovor nezakonitosti in druga sredstva prava ES pred nacionalnim sodiščem

dr. Konrad Plauštajner, 20.4.2005

Sodišča

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 2/2005Povzetek V postopku pred slovenskim sodiščem s komponento prava ES lahko posameznik ali pravna oseba z ugovorom nezakonitosti uveljavljata nezakonitost akta institucij ES, ki se neposredno uveljavlja v Sloveniji, ali na njem temelji implementirani notranji akt. Takšen ugovor lahko poda tisti, ki spo...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄6-7

Praktični aspekti koncesijskih razmerij na področju gospodarskih javnih služb

dr. Konrad Plauštajner, 1.10.2003

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/2003I. IZHODIŠČE IN OKVIR RAZPRAVE Po Zakonu o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS št. 32/93) kot krovnem področnem zakonu je dolžnost države oziroma lokalnih skupnosti, da v obsegu svojih ustavnih ter zakonskih dolžnosti in pravic zagotovijo porabnikom dostop do materialnih javnih dob...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1999⁄6-7

Novejši razvoj odškodninske odgovornosti: Odškodninski problemi v zvezi z denacionalizacijo

dr. Konrad Plauštajner, 18.10.1999

Denacionalizacija in lastninjenje, Obligacije

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/1999Konrad PLAUŠTAJNER doktor pravnih znanosti odvetnik v Celju 1. POMEN ZDEN Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/ 91, 31/ 93 in 65/ 98 - ZDEN) je skupaj s svojimi podzakonskimi predpisi močno vplival na celotne družbene odnose v Sloveniji. Ta vpliv ima svoje politične, gospodarske i...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1997⁄6-7

Položaj upnika v sodnih postopkih (pogled odvetnika)

dr. Konrad Plauštajner, 15.10.1997

Odvetništvo in notariat

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/1997Konrad PLAUŠTAJNER doktor pravnih znanosti odvetnik v Celju I. UVOD a) Splošne ugotovitve V odnosu upnik - dolžnik se oblastem v Sloveniji očita, da zaradi bojazni pred povečanjem socialnih problemov nimajo posluha za varstvo upravičenih interesov upnikov, da bi na učinkovit način v sodnih ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1996⁄5-6

Odvetnikov pogled na (precedenčno) pravno pravilo

dr. Konrad Plauštajner, 28.10.1996

Odvetništvo in notariat, Pravoznanstvo

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 5-6/1996Konrad Plauštajner doktor pravnih znanosti odvetnik v Celju 1. JE ODVETNIK KAJ VEČ KOT SAMO PRAKTIK? Lani sem se imel čast kot povabljenec v Londonu udeležiti slovesnosti ob razglasitvi "sodnega leta sodnikov Anglije in Valizije". Spektakularen obred doseže vrhunec s skupno mašo v Westminster ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1995⁄5-6

Odvetništvo in etika

dr. Konrad Plauštajner, 21.9.1995

Odvetništvo in notariat

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 5-6/1995Konrad PLAUŠTAJNER, doktor pravnih znanosti, odvetnik v Celju Družbena funkcija odvetništva se v svojih temeljih v zgodovini ni spreminjala. Odvetništvo je vedno bilo sinonim za pravno asistenco komur koli, ki to pomoč potrebuje. V večini držav je odvetništvo zaradi svoje pomembnosti ustavno priz...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1994⁄5-6

Pravica do neodvisnega sodnikaĐ

dr. Konrad Plauštajner, 15.10.1994

Sodišča

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 5-6/1994Konrad PLAUŠTAJNER doktor pravnih znanosti odvetnik v Celju Naše pravosodje oprošča vrane in obsoja golobe. JUVENAL NAMEN Po mnenju javnosti presegata konfliktnost in nepovezanost slovenske družbe pričakovani in dopustni obseg.(*1) Začudenje je toliko večje, ker so se po osamosvojitvi pričakovali...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1993⁄5-6

Pravosodje kot akter pravne države

dr. Konrad Plauštajner, 25.9.1993

Sodišča

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 5-6/1993Konrad PLAUŠTAJNER doktor pravnih znanosti - odvetnik Celje 1. NAMEN Na poti v Evropo želimo ponesti s seboj čim boljšo popotnico, želimo tudi čim hitreje ustvariti pravno državo. Toda ali civilne družbe in pravne države ne potrebujemo predvsem zaradi nas samih? Da in ne, kajti vsako ustvarjan...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1993⁄5-6

Odvetnikov pogled na študij prava

dr. Konrad Plauštajner, 25.9.1993

Odvetništvo in notariat, Pravoznanstvo

dr. Konrad Plauštajner, Podjetje in delo, 5-6/1993Konrad PLAUŠTAJNER doktor pravnih znanosti - odvetnik Celje Bilo je takole. V tretjem letniku pravnega študija mi študent ni znal pojasniti, kaj je zakonska presumpcija. Pri pisnem izpitu je na vprašanje, v čem je bistven razloček med zemljiškimi in osebnimi služnostmi, študentka naštela prve in ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(1) Podjetje in delo(13)

Leto objave

2019(1) 2017(1) 2007(2) 2006(1)
2005(1) 2003(1) 1999(1) 1997(1)
1996(1) 1995(1) 1994(1) 1993(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov