Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pravne pomanjkljivosti invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Področje invalidskega zavarovanja je pomemben del obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za to področje še v večji meri kot za pokojninsko zavarovanje veljajo načela: socialne države, medgeneracijske solidarnosti, vzajemnosti in redistribucije (prerazporeditve). V preteklosti so se pojavljale tudi težnje po ločitvi pokojninskega in invalidskega obveznega zavarovanja ali pa vsaj po ločenem plačevanju prispevkov. Pomembno je, da tudi v prihodnje ostanemo pri enovitem sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prizadevanja za reformo invalidskega zavarovanja pa zadnjih deset let niso privedla do premika na tem pomembnem področju. V Beli knjigi o pokojninah iz leta 2016 je bilo področje invalidskega zavarovanja celovito predstavljeno, tudi z možnimi rešitvami za prihodnost. Pri spremembah ZPIZ-2 je bilo invalidskemu področju namenjeno le malo pozornosti in je prišlo le do nekaterih manjših korekcij. Sistem invalidskega zavarovanja je pomemben in po svoje delikaten, saj se pravice iz invalidskega zavarovanja priznavajo na podlagi invalidnosti, ki nastopi zaradi spremembe v zdravstvenem stanju. Takrat je vsak posameznik zelo občutljiv, po drugi strani pa se pogledi in občutki med ljudmi po navadi zelo razlikujejo. Zato je za pripravo reforme invalidskega zavarovanja potreben čas, poleg tega mora pri njej sodelovati še več deležnikov kot pri spremembi sistema pokojninskega zavarovanja. Vzporedno bi bilo treba ustrezno prilagoditi tudi zdravstveno, delovnopravno in drugo zakonodajo, ki se tiče tega področja, kar pa je iz dosedanjih izkušenj težko pričakovati. Z opredeljenimi možnimi rešitvami v Beli knjigi je bil storjen korak v pravo smer, a žal se na tem področju v nadaljevanju ni storilo nič, zato je skrajni čas, da se začne korakati naprej, brez ustavljanja, do ustrezne zakonske rešitve. Ključne besede: invalidsko zavarovanje, reforma, definicija invalidnosti, svoj poklic, preostala delovna
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 6
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(3)

Leto objave

2020(1) 2019(1) 2018(1)

Področja

9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov