Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina, 1.4.2017

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev. Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claiman
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe

dr. Damjan Možina, 1.4.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Prispevek poskuša orisati temeljna načela slovenskega pogodbenega odškodninskega prava s poudarkom na obsegu povrnitve škode. Pri tem opozarja na nekatere dileme, ki se pojavljajo ob uporabi njegovih določb, ter poskuša iskati vzporednice s primerjalnim pravom. Avtor uvodoma oriše razmerje med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom, nato na kratko predstavi možnosti dolžnikove razbremenitve odgovornosti za kršitev. Sledi obravnava osnovnega merila povrnite škode (načela popolne odškodnine) in njegove omejitve v pogodbenem pravu - načela predvidljivosti škode. Slednjega avtor predstavi tudi v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, skupaj s posameznimi, praktično relevantnimi vidiki. Opozori tudi na sodobne tendence v teoriji in praksi glede predlogov za izboljšanje oziroma nadgradnjo tega načela. V okviru obravnave povrnitve škode predstavi različne pristope za ugotavljanje obsega premoženjske škode, zavzema pa se tudi za možnost upoštevanja morebitnega dobička, ki ga je dolžnik pridobil s kršitvijo pogodbe, pri ugotavljanju škode. Posebej predstavi problemske sklope glede povrnitve škode zaradi stvarnih napak pri prodajni pogodbi. Ključne besede: kršitev pogodbe, odškodninska odgovornost, razbremenitev, načelo polne odškodnine, načelo predvidljivosti škode, izgubljeni dobiček, premoženjska škoda, nepremoženjska škoda, konkretno in abstraktno računanje škode, stvarne napake Title: Damages for Breach of Contract Abstract: The paper aims to outline the principles guiding damages for breach of contract in Slovenian law, with an emphasis on the scope of damages. It draws attention to some of the dilemmas arising in theory and practice, and tries to point out the parallels with solutions in other legal orders. Following the introduction, the relationship between the claim for specific performance and damages claim is presented, followed by a brief explanation of possibilities of debtor''s exoneration of liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Nepremoženjska škoda zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja: odškodninska odgovornost države za cestni hrup

dr. Damjan Možina, 1.1.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek predstavlja sodno prakso slovenskih sodišč glede odškodninske odgovornosti države nasproti posameznikom zaradi hrupa, ki ga povzročajo javne ceste. Slovenska sodišča so na podlagi več tisoč posamičnih tožb prisodila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, kamor so štela tudi pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS. Predstavljeni so posamezni vidiki te sodne prakse in relevantna sodna praksa ESČP. Avtor do sodne prakse zavzame kritično stališče. Meni, da avtomatičen prenos institutov zasebnega imisijskega prava na javnopravna razmerja ni mogoč. Treba bi bilo opraviti obsežno tehtanje interesov, med drugim pa bi bilo treba upoštevati tudi ekonomske zmožnosti države za izplačevanje množičnih odškodnin. Meni, da prisojanje denarne odškodnine v polni višini oškodovancem, ki niso izvedli nobenega od ukrepov za zmanjšanje škode (na primer zamenjava oken), ni primerno. Predlaga obravnavo po analogiji z delno razlastitvijo v javnem interesu. Opozarja na nevarnost pred preobremenjenostjo države z odškodninsko odgovornostjo. Ključne besede: javnopravna imisija, denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, odškodninska odgovornost države, prispevek oškodovanca, človekove pravice, nepogodbeno odškodninsko pravo, pravica do zdravega okolja Title: Non-Pecuniary Loss due to Infringement of Right to a Healthy Environment: State Liability for Road Traffic Noise Abstract: The paper presents the jurisprudence of the courts in Slovenia about the liability of the state for loss due to the noise from public roads. The courts have upheld thousands of individual claims for the recovery of non-pecuniary loss for mental suffering due to infringement of the constitutional right to a healthy environment (Art. 72 of the Slovenian Constitution), which is considered a personality right. Particular aspects of this case law are presented together w
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Protipravno pridobljeni dobiček kot merilo odškodninskega in obogatitvenega zahtevka

Damjan Možina, 1.6.2015

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Nepogodbeno odškodninsko pravo 2.1. Splošno 2.2. Posebnosti v pravu intelektualne lastnine 2.3. Uporaba prava nepogodbene odškodninske odgovornosti v konkurenčnem pravu 3. Pravo neupravičene obogatitve 4. Pogodbeno pravo 5. Upravno pravo 6. Kazensko pravo 7. Rešitve v primerja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄2

Odškodninska odgovornost za nasvet in informacije ter vprašanje zahtevkov tretjih oseb

Damjan Možina, 1.4.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2015Povzetek: Tisti, ki drugemu da nasvet ali posreduje informacijo oziroma mnenje, načeloma ne odgovarja za škodo v primeru nepravilne informacije (nasveta, mnenja). Odgovornost pa se lahko vzpostavi, kadar dajalec nasveta uživa posebno strokovno zaupanje in lahko predvidi, da se bo prejemnik na nasvet zanesel. V določenih primerih zakon vzpostavlja odgovornost strokovnjaka ne le v razmerju do sopogodbenika (naročnika), ampak tudi proti tretji osebi, ki zaradi zaupanja v pravilnost nasveta sprejme poslovno odločitev. Za tak primer gre denimo pri odgovornosti revizorjev. Po mnenju avtorja je mogoče o odgovornosti strokovnjakov nasproti tretjim govoriti tudi zunaj zakonsko izrecno določenih primerov. Takšna odgovornost potrebuje tudi omejitve: strokovnjak odgovarja le osebam iz določljivega kroga, za katerega je bilo mogoče predvideti, da se bodo zanesle na informacijo pri sprejemanju določenih odločitev. Pri razvoju takšne odgovornosti ponuja ustrezne smernice člen VI. 2:207 osnutka evropskega Skupnega referenčnega okvira (DCFR). Ključne besede: odškodninska odgovornost za nasvet in informacije, odškodninska odgovornost strokovnjakov, pogodbena in nepogodbena odgovornost, pogodbeno varstvo tretjih oseb, odgovornost revizorjev, odgovornost notarjev Title: Liability for Advice and Information: The Problem of Third Party Claims Abstract: A provider of an advice, information or opinion is generally not liable for the loss caused by incorrect information (advice, information). However, liability can be established if the provider is an expert who enjoys special confidence and could have foreseen that the receiver will rely on the information. In certain cases the law provides for a liability of the expert not only against contract party, but also against a third party who relies on the information received. This is the case e.g. with regard to the liability of auditors. The author takes the view that experts are liable against third persons for loss caus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Delodajalci in posledice prometnih nesreč

Damjan Možina, 1.12.2014

Delovna razmerja

Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2014Ena od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Če je oškodovanec zaposlen, mu mora nadomestilo plače v času do 30 delovnih dni odsotnosti izplačevati delodajalec, za daljšo odsotnost ta obveznost bremeni ZZZS. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti. Prispevek predstavlja pravni kontekst in opozarja na nekonsistentnost te, do delodajalcev nepravične rešitve, ki nasprotuje načelom odškodninskega prava in odstopa od rešitev v primerjalnem pravu. Ne glede na odsotnost izrecnih določb v ZOZP povrnitveni zahtevek izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava o subrogaciji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine

Damjan Možina, 1.8.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 5/2014Prispevek predstavlja institut vračanja daril, do katerega pride zaradi prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Gre za darila, ki sta si jih dala zakonca, pa tudi darila, ki so jih zakoncema dale tretje osebe, praviloma bližnji sorodniki. Avtor se ne strinja s prevladujočim stališčem v sodni praksi, po katerem razveza pomeni odpad kavze, ki avtomatično povzroči ničnost darilne pogodbe, njena posledica pa so vrnitveni zahtevki na podlagi neupravičene obogatitve. Navaja argumente za to, da mora biti odločitev za prenehanje pogodbe v rokah stranke. Izmed dveh možnosti uveljavitve oblikovalne pravice, to sta sodna razveza pogodbe ter izvensodni preklic, je boljša druga možnost, saj omogoča izvensodno rešitev. V vseh primerih daril, ki si jih dajejo zakonci, partnerji oziroma jih tem dajejo sorodniki, je mogoče šteti, da je obdarjenec ob sklenitvi pogodbe vedel, da se darilo daje glede na zakonsko zvezo oziroma življenjsko skupnost. Pri darilnih pogodbah, pri katerih nagib ni zakonska zveza, pa se zahteva, da je bil obdarjenec s posebnimi pričakovanji darovalca seznanjen. Če se pričakovanja ne uresničijo, je mogoče zahtevati vrnitev darila (darilo z bremenom). Pri odplačnih pogodbah pa podobnemu namenu služi institut spremenjenih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nepremoženjska škoda zaradi izgube počitnic: Leitner pri nas doma

Damjan Možina, 15.2.2014

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2014Članek najprej predstavlja sodbo Sodišča EU v zadevi Leitner (C-168/00), s katero je bila priznana nepremoženjska škoda zaradi izgube dopusta kot posledica kršitve pogodbe o turističnem potovanju. Obravnava posledice sodbe v avstrijskem pravu, od koder je bilo na sodišče EU poslano predhodno vprašanje, ter opiše priznavanje te škode v drugih evropskih državah. Tudi Višje sodišče v Mariboru je nedavno odločalo o podobnem primeru, vendar je priznanje škode zaradi izgube dopusta zavrnilo, saj je menilo, da Obligacijski zakonik takšne vrste nepremoženjske škode ne pozna, zato je ni mogoče prisoditi niti na podlagi skladne razlage. Avtor polemizira s tem stališčem in dokazuje, da krog primerov pravno priznane nepremoženjske škode ni zaprt, zato bi bila razlaga v skladu z direktivo in sodbo možna, za državo pa bila ta možnost uresničitve sodbe bistveno ugodnejša od alternativ. Nepremoženjsko škodo zaradi izgube dopustniškega veselja bi bilo mogoče priznati kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zaradi posega v osebnostne pravice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Kaj je narobe z Zakonom o varstvu potrošnikov

Damjan Možina, 5.10.2012

TRGOVINA

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor opredeli ozadje prava varstva potrošnikov in oriše osnovne poteze slovenske pravne ureditve. Izhodiščna hipoteza je, da težave na tem področju, ki se kažejo predvsem v majhnem številu sodnih odločb, njihovi kakovosti ter pomanjkljivi uporabi evropskega prava (skladna razlaga), ne izhajajo le iz težav pri dostopu do sodišča oziroma iz postopkovnih razlogov, ampak tudi iz slabega poznavanja materialnega prava varstva potrošnikov, pa tudi iz slabe kakovosti osrednjega predpisa. Ta je izrazito nepregleden, vsebuje nekatere slabe zakonodajne rešitve ter ponekod odstopa od zahtev prava EU glede prenosa potrošniških direktiv. Pomanjkljiva je tudi koordinacija med OZ in ZVPot. Pristojnost tržnega inšpektorata v čistih civilnopravnih zadevah sicer ni v škodo potrošnikom, vseeno pa odpira nekatera sistemska vprašanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Meje pogodbene svobode pri dogovorih o plačilnih rokih in posledicah plačilne zamude

Damjan Možina, 10.10.2011

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor predstavlja pred kratkim sprejeti Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) na področju omejitev pogodbene svobode zaradi preprečevanja zlorab s predolgimi plačilnimi roki. Najprej osvetli relevantne zahteve evropske zakonodaje iz Direktive 2000/35/ES ter nove Direktiv
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄1

Obvezna garancija za brezhibno delovanje in varstvo kupca v evropskem pravu

Damjan Možina, 18.2.2011

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2011V prispevku so predstavljene osnovne poteze razvoja instituta garancije, ki se je razvil kot dopolnitev instituta odgovornosti (jamčevanja) za stvarne napake, namenjenega varstvu osnovnega interesa kupca pri vsaki prodajni pogodbi - da za svoj denar dobi stvar, ki v skladu s pogodbo služi svojemu namenu. V državah s tržnim gospodarstvom se je garancija razvila kot prostovoljna dodatna obljuba podizvajalca in/ali prodajalca, s katero želi ta potrošniku sporočiti visoko kakovost svojega blaga in tako izboljšati svoj tržni položaj. V nekdanjih socialističnih državah z omejenim delovanjem trga je bila za določene kategorije proizvodov predpisana obvezna garancija. To je veljalo tudi za Jugoslavijo, Slovenija pa je ta sistem obdržala. Evropska unija je z Direktivo 1999/44/ES o potrošniški prodaji in garancijah predvidela sistem obveznega jamčevanja za stvarne napake, nadgrajen z možnostjo prostovoljne garancije. V prispevku so obravnavane podobnosti in razlike med institutoma jamčevanja za stvarne napake in obvezne garancije, vprašanje smiselnosti slovenskega sistema varstva kupca ter vprašanje njegove skladnosti z evropskim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Direktiva 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih in njen pomen za evropsko zasebno pravo

Damjan Možina, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor predstavlja Direktivo 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih. Opredelitvi področja uporabe sledi predstavitev materialnega prava zavarovanja obveznosti. Kot pomembni novosti sta obravnavani pravica prejemnika zavarovanja, da si na podlagi dogovora prilasti predmet zavarovanja, ter pravica, da predmet zavarovanja na podlagi dogovora uporablja in z njim razpolaga. Kratkemu orisu posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnem postopku, predstavitvi kolizijskega prava finančnih zavarovanj in novosti, ki jih prinaša sprememba direktive v letu 2009, sledi obravnava pomena Direktive za evropsko zasebno pravo. Direktiva je redek primer evropske zakonodaje na področju stvarnega prava in je podlaga za njen nadaljnji razvoj, tako na ravni pozitivnega prava kot akademskih projektov za prihodnost evropskega zasebnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Ne ultra alterum tantum in evropsko pravo

Možina Damjan, Možina Damjan, 17.6.2010

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Damjan Možina, Podjetje in delo, 3-4/2010Avtor v članku najprej predstavi omejitveno pravilo o obrestih iz 376. člena OZ, po katerem obresti - pogodbene in zamudne - nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. O tem pravilu je v Sloveniji potekala intenzivna razprava, v kateri je z več odločbami sodelovalo celo Ustavno sodišče. Od spremembe zakona v letu 2007 (OZ-A) naprej pravilo velja le še za pogodbene obresti. Avtor meni, da je bilo pravilo v nasprotju z Direktivo 2000/35/ES o plačilni zamudi v gospodarskih poslih, ki v prvem odstavku 3. člena zahteva obrestovanje neplačanih terjatev iz gospodarskih pogodb od nastopa zamude do plačila. Ta ugotovitev ima več pravnih posledic. V primerih, kjer je o ustavitvi teka zamudnih obresti v času veljave 376. člena OZ prišlo do pravnomočne sodne odločbe, lahko upniki iz gospodarskih pogodb zahtevajo neplačane obresti kot odškodnino od RS. Kjer do pravnomočne odločbe ni prišlo, naj obresti, ki v času veljavnosti 376. člena OZ niso tekle, upnikom prav tako povrne država. V času po spremembi zakona pa razlaga v skladu z evropskim pravom zahteva, da zamudne obresti tečejo naprej.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄8

Direktiva 2000/35/ES o plačilnih zamudah v gospodarskih poslih in slovensko obligacijsko pravo

Damjan Možina, 15.12.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2009Avtor predstavlja Direktivo 2000/35/ES, s katero se Skupnost loteva problematike predolgih plačilnih rokov in zamud pri plačilih, ki obremenjujejo predvsem mala in srednje velika podjetja. Težišče obravnave je analiza 3. člena, ki določa bistvene ukrepe za boj proti predolgim plačilnim rokom in zamu...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄8

Evropsko pogodbeno pravo, škatle za orodje in modri gumbi

dr. Damjan Možina, 20.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Damjan Možina, dr. Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2008Evropsko pogodbeno pravo je v razburljivi razvojni fazi. Avtor v članku predstavlja različne pojavne oblike, ozadje nastajanja in aktualne projekte evropskega pogodbenega prava. Predstavljene so osnovne poteze obstoječe zakonodaje ES na področju pogodbenega prava, ki večinoma ureja le posamezne vidi...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Evropeizacija in modernizacija obligacijskega prava

dr. Damjan Možina, 13.10.2008

Obligacije

dr. Damjan Možina, dr. Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2008Evropsko obligacijsko pravo ima dva obraza: na eni strani obstoječe pravo Skupnosti, kjer gre predvsem za direktive o varstvu potrošnikov, ki urejajo posamezna vprašanja s področja pogodbenega prava. Pomanjkljivosti obstoječega acquis communautaire namerava Komisija odpraviti s "Skupnim referenčnim ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄3-4

Predpostavke in časovni okviri odgovornosti prodajalca za stvarne napake

Damjan Možina, 13.6.2008

Obligacije

Damjan Možina, Damjan Možina, Podjetje in delo, 3-4/2008Jugoslovanski zakonodajalec je v ZOR uveljavil kombinacijo strogih rešitev do kupca, ki je v primerjalnem pravu edinstvena. Kupec izgubi pravice, če stvari ne pregleda in napak v zelo kratkem in za negospodarske pogodbe celo togo določenem roku ne sporoči prodajalcu. Uveljavlja lahko le napake, ki j...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄1

Odgovornost proizvajalca za proizvod z napako: evropsko obligacijsko pravo izpodriva nacionalno pravo

dr. Damjan Možina, 16.2.2007

Obligacije, Varstvo gospodarskih interesov

dr. Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2007dr. Damjan Možina ? 1. UVOD 2. ODGOVORNOST PROIZVAJALCA PO DIREKTIVI IN PRENOS DIREKTIVE V ZVPot 2.1. Napaka 2.2. Odgovorna oseba 2.3. Narava odgovornosti 2.4. Škoda 2.5. Časovni okviri prodajalčeve odgovornosti 3. ODLOČBE SODIŠČA ES 4. POMEN DIREKTIVE IN ODLOČB SODIŠČA ES ZA ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄6-7

Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah – odprta vprašanja

dr. Damjan Možina, 19.10.2006

Varstvo konkurence, cene

dr. Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. Damjan Možina? 1. UVOD 2. OMEJENO PODROČJE UPORABE DIREKTIVE 3. VSEBINA DIREKTIVE a) Generalna klavzula b) Zavajajoče poslovne prakse c) Agresivne poslovne prakse 4. NAČELO DRŽAVE IZVORA IN KOLIZIJSKO PRAVO NEPOŠTENE KONKURENCE 5. IMPLEMENTACIJA DIREKTIVE V SLOVENSKO PRAVO ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄2

Kršitev pogodbe in pravne posledice v nemškem obligacijskem pravu po reformi BGB

dr. Damjan Možina, 14.4.2006

Obligacije

dr. Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2006 1. UVOD 2. OZADJE REFORME 3. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK IN NJEGOVE MEJE - POJEM NEMOŽNOSTI 3.1. Nemožnost izpolnitve 3.1.1. »Praktična« nemožnost 3.1.2. »Moralna« oziroma »osebna« nemožnost 3.2. Odpad obveznosti nasprotne (upnikove) izpolnitve 3.3. Nadomestni commodum 3.4. Meje izpolnitve...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄6-7

Kršitev pogodbe v Konvenciji ZN o mednarodni prodaji blaga in v slovenskem pravu

mag. Damjan Možina, 13.10.2005

Odvetništvo in notariat, Obligacije

mag. Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2005Povzetek Prispevek obravnava nekatere konceptualne razlike in podobnosti v pristopu h kršitvi pogodbe in pravnih sredstev v CISG in v slovenskem pravu. CISG načelno izhaja iz enotnega pojma kr-šitve pogodbe, sistem pravnih sredstev pa diferencira glede na težo kršitve (bistvena in nebi-stvena krš...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Razvojne težnje v evropskem pravu nelojalne konkurence in varstva potrošnikov

Damjan Možina, 7.10.2004

Varstvo konkurence, cene

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/20041. UVOD Veliko sekundarnih pravnih aktov Skupnosti se loteva vprašanj prava nelojalne konkurence, ki so povezana predvsem z oglaševanjem. Vendar pa o evropskem pravu nelojalne konkurence kot celovitem in koherentnem pravnem poenotenju na evropski ravni zaenkrat ne moremo govoriti. Skupnost je z z...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄2

Potrošniška prodajna pogodba v evropskem in slovenskem pogodbenem pravu

Damjan Možina, 15.4.2004

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2004Damjan MOŽINA magister pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani I. UVOD Z zadnjimi spremembami Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)(*1) v letu 2002 je bila v slovensko pravo prevzeta tudi vsebina Direktive 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prod...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(27)

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2016(2) 2015(2)
2014(3) 2012(1) 2011(2) 2010(2)
2009(1) 2008(3) 2007(1) 2006(2)
2005(1) 2004(2) 2003(1) 2000(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: M

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov