Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

Janja Hojnik, 1.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhodno odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov. Ključne besede: platformna ekonomija, Uber, Airbnb, evropska agenda, subsidiarnost, Sodišče EU, poštena konkurenca, trajnostni razvoj Title: Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach Abstract: The paper briefly examines different forms of business models that are premised under the concept of collaborative economy and sharing economy, some endeavours to define and differentiate them, as well as the most exposed areas of legal challenges associated with these new business models. It is pointed out that the business models of sharing and collaborative economy challenge a whole range of areas of law. The author highlights that just as we can no longer be confined only in the national legal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

Ahtik Meta, Hojnik Janja, 1.10.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Meta Ahtik, Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih megatrendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplastnost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo. Ključne besede: digitalno gospodarstvo, bitcoin, storitvizacija, internet stvari, digitalizacija industrije, ekonomija delitve, veliko podatkovje, oblak proizvodnje, 3D-tiskanje Title: Digital Economy: Bitcoin, Internet of Things and Uber Abstract: The objective of the article is to demonstrate the many dimensions of digital economy and its impact on future legal development. Digitalisation of economy is one of the economic megatrends in modern society, a process creating value by connecting products to Internet and producing spillover effects on this basis. Considering its multifaceted character, digitalisation of economy inherently touches upon the full spectrum of legal fields. The articl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Deset let slovenskega prilagajanja notranjemu trgu EU: izkušnje in izzivi

Janja Hojnik, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2014S 1. majem 2014 je za Slovenijo in devet drugih držav članic minilo prvo desetletje v EU ter s tem tudi desetletje izkušenj s prilagajanjem načelom notranjega trga. Sodeč po odločitvah Sodišča EU Slovenija ni med resnimi kršiteljicami pravil notranjega trga. V zvezi s tem je bila namreč v zadnjih desetih letih obsojena samo enkrat. Slovenski državljani, podjetja in državni organi so si nabrali kar nekaj izkušenj s članstvom na notranjem trgu, tako pozitivnih kot negativnih. Članek podaja pregled nekaterih pravnih vidikov tega prilagajanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄3-4

Pomen oznake CE za prodajo gradbenih proizvodov v drugih državah članicah EU

Janja Hojnik, 17.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2013Članek z vidika gradbenih proizvodov presoja, ali lahko na slovenskem trgu legalno nastopajo proizvajalci, ki za svoje proizvode nimajo pridobljenega evropskega tehničnega soglasja in oznake CE, imajo pa pridobljeno nacionalno tehnično soglasje katere izmed članic EU. Avtorica ugotavlja, da je odgovor na to vprašanje na področju gradbenih proizvodov odvisen od tega, ali za posamezen gradbeni proizvod sploh obstaja harmoniziran evropski standard, saj za vse gradbene proizvode takšni standardi ne obstajajo, sploh pa ne za nove proizvode, ter od tega, ali je uporaba oznake CE obvezna. Direktiva o gradbenih proizvodih iz leta 1989 je bila napisana precej ohlapno in nekatere države članice so uporabile opcijsko pravico izvzetja (opt-out), zaradi katere proizvajalcem gradbenih proizvodov v tej državi ni bilo treba obvezno nameščati oznake CE, ali pa so evropske standarde, ki so osnova oznake CE, razumele zgolj kot minimalne standarde. Nova uredba, ki bo postala polno veljavna 1. julija 2013, poskuša te pomanjkljivosti odpraviti. Za celotno EU bo veljalo, da če proizvajalci harmoniziranih gradbenih elementov nimajo pridobljene oznake CE, se jim njihova prodaja na območju notranjega trga EU lahko odkloni.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Ob 20-letnici notranjega trga EU: dosežki in izzivi za prihodnost

Janja Hojnik, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 5/2012Prispevek je nastal ob dvajsetletnici delovanja notranjega trga, ki jo bo EU slavila konec leta 2012. Prikazuje proces oblikovanja notranjega trga - vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil postavljen cilj vzpostavitve skupnega trga, prikazuje težave pri njegovem uresničevanju in ukrepe za dejansko uresničitev. Avtorica analizira sodobne razprave o težavah notranjega trga v sedanjosti in njegovi vlogi v prihodnosti. V zadnjem delu podaja ugotovitve o slovenskem članstvu na notranjem trgu v zadnjih osmih letih. Avtorica ugotavlja, da mora vsaka država članica razumeti, da nobena integracija, tako tudi ne notranji trg EU, ni v vseh vidikih pozitivna, ampak je samo v povprečju bolj pozitivna kot negativna. Ne moremo torej pričakovati, da bodo prav vsi državljani in podjetja imeli koristi od slovenskega članstva na notranjem trgu, temveč samo tisti, ki se lahko najbolje prilagodijo njegovim načelom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Povezave med mednarodno, evropsko in nacionalno ravnjo pri regulaciji finančnega trga

Janja Hojnik, 10.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtorica izhaja iz očitnega dejstva, da se trg ne more sam regulirati. Članek podaja vpogled v regulacijske aktivnosti mednarodnih finančnih regulatorjev in institucij EU, katerih namen je z natančnejšimi in strožjimi pravili povečati preglednost in varnost finančnega trga in s tem
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Investicijsko pravo EU - dileme na začetku celovitejšega razvoja

Janja Hojnik, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2010Po vrsti let političnih in sodnih razprav o obsegu skupne trgovinske politike EU Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, področje tujih neposrednih naložb uvršča v okvir skupne trgovinske politike. Članek presoja nekatere dileme prava tujih neposrednih naložb na svetovni in državni ravni ter na ravni EU, predvsem pa ocenjuje vpliv Lizbonske pogodbe na delitev pristojnosti med EU in državami članicami. Avtorica ugotavlja, da Lizbonska pogodba bolj kot izključuje pristojnosti držav članic na investicijskem področju povečuje sodelovanje med nacionalno ravnjo in EU. Investicijsko pravo EU se šele začenja razvijati in do učinkovitega sistema pravil na tem področju je še dolga pot.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(8)

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2014(1) 2013(1)
2012(1) 2011(1) 2010(2)

Področja

4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov