Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sorazmernost in razločnost v kaznovalnem materialnem pravu - doktrinarni primanjkljaj

Boštjan Zrnec Orlič, 1.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Zaradi spremenjene paradigme vrednotenja oblastnega ravnanja, ki je v ospredje začela postavljati človekove (individualne) pravice, se je pravo o prekrških približalo kazenskemu pravu. Zajelo je celotne materialnopravne kazenske garancije, procesnopravne pa z določenimi odmiki, ob možnosti prizadete osebe, da zahteva njihovo popolno zagotovitev. Pripoznanje kaznovalnega značaja prekrškom je ustvarilo potrebo po izoblikovanju jasnega merila razlikovanja med njimi in kaznivimi dejanji. Odločilna razlika je v stopnji družbene nevarnosti, sodobneje rečeno: stopnji materialne protipravnosti ravnanja. Ta element po eni strani narekuje uporabo testa sorazmernosti v celotnem kaznovalnem pravu, po drugi strani pa iskanje presežka pri presoji prekrivanja inkriminacij prekrškov in kaznivih dejanj. V praksi Ustavnega sodišča RS ni izoblikovane teoretično dosledne doktrine obravnave teh problemov. Sporno je stališče sodišča o prosti presoji zakonodajalca na polju kaznovalnega prava, ker ne upošteva načela ultima ratio. V zadevi, v kateri je primerjalo konkurenčni inkriminaciji trgovanja na podlagi notranjih informacij iz Kazenskega zakonika in Zakona o trgu finančnih instrumentov, je sodišče opravilo ozko kvantitativno analizo zakonskih znakov, ne da bi opredelilo jasen vsebinski razlikovalni znak. Ker gre pri regulaciji trga finančnih instrumentov za področje deljene pristojnosti držav članic in EU, bi bilo treba pri presoji prekrška uporabe notranjih informacij upoštevati tudi načelo harmonične razlage. Ključne besede: kaznovalno pravo, kazensko pravo, pravo o prekrških, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, načelo jasnosti in določnosti, načelo razločnosti, test arbitrarnosti, prekrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, pravna dobrina, družbena nevarnost, ne bis in idem, načelo harmonične razlage, trgovanje na podlagi notranjih informacij, Direktiva 2003/6/ES o zlorabi trga Title: Proportionality and Distinc
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(3)

Leto objave

2020(1) 2019(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž
< Prva črka priimka: Z

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov