Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Silobran - dogmatične dileme in sodna praksa

Miha Šepec, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Silobran velja za najstarejši, najbolj tradicionalni in najbolj klasični razlog izključitve protipravnosti posameznikovega dejanja, ki sicer izpolnjuje bit kaznivega dejanja. V svojem temelju ta institut pomeni, da se pravo ni dolžno uklanjati nepravu in da se ima vsakdo pravico braniti zoper protipravni napad. Kljub tradicionalni ustaljenosti tega kazenskopravnega konstrukta pa je vse prej kot enostaven in teoretično dokončno razdelan. V okviru silobrana se namreč pojavljajo številne dogmatične dileme, ki so lahko trd oreh tudi za našo sodno prakso. V tem prispevku sta obravnavani dve sodobni silobranski dilemi, in sicer vprašanje dobrin, ki jih s silobranom sploh lahko ščitimo, ter vprašanje, ali lahko v interesu zaščite premoženja s silobranom drugi osebi vzamemo življenje. Ključne besede: silobran, skrajna sila, napad, obramba, nevarnosti, sorazmernost, dobrine, pravica do življenja Title: Self-Defence: Theoretical Dilemmas and Case Law Abstract: Self-defence is considered to be the oldest, most traditional and most classic reason for excluding the illegality of an individual's act, which otherwise fulfils the essence of a crime. At its core, this institute means that no one is obliged to subject himself to an unlawful attack and that everyone has the right to defend themselves against such an attack. But despite the traditional stability of this criminal law construct, it is anything but simple and theoretically finalized. Namely, many dogmatic dilemmas arise within the self-defence, which can also be a hard nut to crack for our case law. In this paper, I address two contemporary self-defence dilemmas. Namely, the question of goods that can be protected with self-defence, and whether self-defence can be used to take the life of another person in the interest of protecting property. Keywords: self-defence, duress, attack, defence, danger, proportionality, legal virtues, right to life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/2019Povzetek: Kazenskopravna teorija se je dolgo izogibala ureditvi kazenske odgovornosti pravnih oseb. Te naj namreč ne bi bile sposobne oblikovati lastne volje in občutka krivde, zaradi česar naj kazenskopravna represija ne bi bila upravičena. A vendar je danes vpliv, ki ga imajo pravne osebe na naše življenje, preprosto prevelik, da bi si kazensko pravo lahko privoščilo popolno ignoriranje pravnih oseb in da bi še vedno sledilo načelu societas delinquere non potest. Kazensko pravo ima torej zahtevno nalogo, da povsem jasno določi temelje odgovornosti pravnih oseb in fizičnih oseb, ki delujejo v imenu, na račun ali v korist pravnih oseb. Kazenski zakonik je podrobno ureditev teh temeljev prepustil Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, kar je edina izjema od koncepta enotnosti Kazenskega zakonika v našem pravnem sistemu. Poleg obravnave odnosov med temeljnim in stranskim zakonom se v prispevku ukvarjamo tudi z aktualnimi dilemami pravne teorije in sodne prakse. Te so predvsem, kako je razumljen koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe, kako obravnavati prispevke vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju in kakšna je usoda sporazuma o priznanju krivde v primeru, ko priznanje kaznivega dejanja poda pravna oseba. Ključne besede: odgovornost pravne osebe, kaznivo dejanje, krivda, vodstveni organi, nadzorni organi, sporazum o priznanju krivde Title: Liability of Legal Persons for Criminal Offences - Legislation and Current Dilemmas Abstract: Criminal law theory has been avoiding the regulation of criminal liability of legal persons for a long time. Legal persons are not capable of forming their own will and sense of guilt, which would justify criminal repression. And yet, today, the influence that legal persons have on our lives is simply too great that criminal law could afford to ignore legal persons altogether and still follow the principle of societas delinquere non potest. Criminal law therefore
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prilastitveni namen kot ozko grlo slovenskega premoženjskega kazenskega prava

Miha Šepec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Kazniva dejanja zoper premoženje, opredeljena v 23. poglavju Kazenskega zakonika, kot svojo temeljno dobrino varujejo premoženje države, pravne osebe ali posameznika kot skupek lastninskih pravic na premičnih in nepremičnih stvareh, varstvo pa zajema tudi stvarne pravice na tuji stvari, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine in korporacijske pravice. Premoženjski delikti so v primerjalni zakonodaji urejeni izredno pestro, medtem ko je varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Po problematiki izstopa prilastitveni namen pri premoženjskih deliktih, predvsem pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1, ki iz dosega inkriminacije izloča vse protipravne posege v oblast nad stvarjo, ki niso izvršeni z namenom prilastitve (neupravičena uporaba tuje stvari, poškodovanje tuje stvari in podobno). V prispevku se avtor ukvarja tudi z razmerjem med tatvino in neupravičeno uporabo tuje stvari (oziroma tatvino rabe), ki je v naši kazenski zakonodaji neustrezno urejeno, ter s skrajno nenavadnim neobstojem inkriminacije tatvine storitve. Ključne besede: prilastitev, tatvina, kaznivo dejanje, kazenski zakonik, premoženjski delikt Title: Appropriation as the Bottleneck of the Slovenian Property Criminal Law Abstract: Criminal offences against property, as defined in Chapter 23 of the Criminal Code, protect the property of the State, a legal person or an individual as a set of property rights, as well as rights of obligations, intellectual property rights, and corporate rights. Property offences are exceptionally diversified in comparative law, while protection in the Slovenian Criminal Code is very traditional, with the result that a number of unlawful interventions in property cannot be subsumed under any of the criminal offences in Slovenian
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Kazenska odgovornost ponudnikov informacijskih storitev za kazniva dejanja, storjena prek njihovih omrežij

dr. Miha Šepec, 2.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Živimo v informacijski dobi. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so popolnoma spremenile naš način življenja, obenem pa prinesle v družbo nove pojavne oblike ravnanj, ki so postale zanimive za kazensko pravo. Ključno vlogo pri zagotavljanju informacijskih tehnologij imajo ponudniki informacijskih storitev. Prek njihovih omrežij dostopamo do interneta, uporabljamo mobilno telefonijo in opravljamo druge storitve informacijske tehnologije. Prav tako pa to počnejo tudi storilci kaznivih dejanj. Kazensko pravo se je srečalo z zanimivo dilemo, kako opredeliti kazensko odgovornost ponudnikov informacijskih storitev z vidika udeležbe pri kaznivih dejanjih - storilci kaznivih dejanj kibernetskega kriminala ta namreč izvršujejo prek omrežij, ki jih omogočajo ponudniki informacijskih storitev. Prispevek analizira ureditev Evropske unije in Direktivo o elektronskem poslovanju, domačo kazensko ureditev odgovornosti fizičnih in pravnih oseb ter podaja primerjavo z ameriškim sistemom odgovornosti ponudnikov informacijskih storitev. Podrobno so obravnavane vse možne oblike kazenske odgovornosti ponudnikov informacijskih storitev in razjasnjena dogmatična vprašanja, ki so ostala v domači kazenskopravni teoriji neobdelana. Ključne besede: ponudniki informacijskih storitev, kazenska odgovornost, kibernetski kriminal, Direktiva o elektronskem poslovanju, odgovornost ponudnikov v ZDA Abstract: We live in an age of information. New information and communication technologies have completely changed our way of life and at the same time brought new criminal activities relevant for criminal law. Information technology service providers are often responsible for providing criminals with mobile and internet connection, and other services through which criminals can commit criminal offences. Therefore, criminal law is now faced with an interesting dilemma how to determine the criminal liability of information technology service providers in terms of their pa
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(6)

Leto objave

2020(1) 2019(2) 2018(1) 2017(1)
2016(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov