Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Kam je zakonodajalec ciljal in kaj je zadel: razprava o ustavni skladnosti pogojev za odreditev finančne preiskave po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Hudej Nika, Ščernjavič Iztok, 1.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Hudej, Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorja v prispevku ugotavljata, da je primarni cilj Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) odvzeti premoženje, za katero se sumi, da je bilo pridobljeno s kaznivimi dejanji, kar vzpostavlja dvom o nujnosti sprejema tega zakona. V nadaljevanju opozarjata na ustavno spornost opredelitve pogojev za odreditev postopka finančne preiskave z vidika načel sorazmernosti, zakonitosti in enakosti. Zaključujeta, da je zakonodajalec s sprejetjem ZOPNI v imenu boja zoper organizirani kriminal preveč žrtvoval svobodo posameznikov in se tako pridružil trendu razgradnje človekovih pravic, do česar prihaja (vsaj na deklarativni ravni) v imenu zagotavljanja večje varnosti. Ključne besede: odvzem premoženja nezakonitega izvora, nujnost sprejema ZOPNI, pogoji za finančno preiskavo po ZOPNI, načelo sorazmernosti, načelo zakonitosti, načelo enakosti, ustavna skladnost zakona Title: What Did the Legislature Aim to Achieve and What Did it Actually Achieve: Discussion on the Constitutional Conformity of the Conditions for the Financial Investigation under the Confiscation of Proceeds of Crime Act Abstract: The authors demonstrate that the primary objective of the Confiscation of Proceeds of Crime Act (ZOPNI) is in fact the forfeiture of assets that were allegedly obtained by criminal activity. This raises the question whether its adoption was necessary to achieve such an aim. Further, the authors point out the constitutional controversy in defining the conditions for financial investigation in the light of the principles of proportionality, legality and equality. They conclude that, by adopting ZOPNI in order to fight organized crime, the legislator has disproportionately sacrificed the freedom of individuals and has therefore joined the general trend towards downgrading human rights (at least in a declarative manner) in the name of protecting national security. Key words: forfeiture of assets of illicit origin, necessity of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄5

Razmerje med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov pred Lizbonsko pogodbo in po njej

Iztok Ščernjavič, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 5/2013Avtor z analizo odločitev Sodišča pri razreševanju konflikta med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov prikaže, da je razmerje med navedeno pravico in ekonomskimi svoboščinami dejansko hierarhično, četudi Sodišče poudarja, da je pravica do sindikalnih ukrepov temeljna pravica, enakovredna ekonomskim svoboščinam. V nadaljevanju podrobno obravnava vprašanje, ali lahko obvezna veljava Listine EU o temeljnih pravicah (Listina) in pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) vplivata na obstoječe razmerje med pravico do sindikalnih ukrepov in ekonomskimi svoboščinami. Avtor ugotavlja, da se bo z obvezno veljavo Listine in pristopom EU k EKČP razhajanje med dejanskim in deklariranim varstvom pravice do sindikalnih ukrepov najverjetneje samo še povečalo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

O nekaterih spornih vprašanjih doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU

Iztok Ščernjavič, 12.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2013V prispevku se avtor ukvarja z nekaterimi spornimi vprašanji doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU. Uvodoma pojasni doktrino ekonomske enote in področje njene uporabe v konkurenčnem pravu, nato pa prek analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije predstavi predpostavke za obstoj ekonomske enote in za vzpostavitev domneve kontrole matične družbe nad hčerinsko družbo. V nadaljevanju presoja pravno naravo odgovornosti matične družbe za kršitve hčerinske družbe in ugotavlja, da je matični družbi naloženo plačilo globe na podlagi domneve oziroma ugotovitve obstoja ekonomske enote, pri čemer ugotovitev oziroma izpodbijanje domneve ni povezano z obstojem materialnega prispevka matične družbe h kršitvi konkurenčnega prava. Avtor sklene, da je uporaba te doktrine pri izrekanju glob vprašljiva z vidika načela subjektivne odgovornosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

O razlogih za kratkoročno usmerjenost direktorjev kot enem izmed vzrokov za finančno krizo in o konceptu "razsvetljenega lastniškega sistema upravljanja družb" kot mehanizmu za doseganje dolgoročne usmerjenosti direktorjev

Iztok Ščernjavič, 10.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2012Avtor se ukvarja s problemom kratkoročne usmerjenosti direktorjev kot enim izmed vzrokov za finančno krizo. Po prikazu deležniškega in lastniškega sistema upravljanja družb predstavi v CA 2006 sprejet nov koncept upravljanja družb, tako imenovani razsvetljeni lastniški sistem upravljanja družb (enlightened shareholder value), ki naj bi omogočil učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov in s tem dolgoročno usmerjenost direktorjev pri vodenju družb. Avtor ugotavlja, da ta koncept verjetno ne bo pripomogel k dolgoročni usmerjenosti direktorjev, saj ne prinaša novih dolžnosti za direktorje (oziroma ne opredeljuje novih ciljev družbe), ampak le poudarja že obstoječe dolžnosti, prav tako pa ne vsebuje novih mehanizmov oziroma izboljšav obstoječih mehanizmov, ki bi omogočili učinkovito upoštevanje interesov drugih deležnikov. V nadaljevanju avtor obravnava poglavitne vzroke za kratkoročno usmerjenost direktorjev, ki so predvsem v pritisku kratkoročno usmerjenih lastnikov, v načinu nagrajevanja in zastopniškem razmerju med vlagatelji in upravitelji premoženja, in nakaže tudi nekatere možne rešitve te problematike v okviru obstoječega korporacijskega sistema. Hkrati se sprašuje o smiselnosti iskanja rešitve znotraj obstoječe ureditve, saj je že sistem, ki omejuje odgovornost (tveganje) lastnikov na višino vložka v družbi, dovolj močna spodbuda, da se ravnanje direktorjev, ki je pripeljalo do krize, verjetno ne bo spremenilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(4)

Leto objave

2016(1) 2013(2) 2012(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov