Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 2 (od skupaj 2)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Institut zavezujoče informacije v slovenski davčni ureditvi in praksi

Marjan Špilar, 1.8.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Normativna ureditev instituta 2.1. Pravna podlaga 2.2. Pristojnost in postopek z vlogo 2.3. Omejitve izdaje 2.4. Rok za izdajo 2.5. Vsebina informacije in vezanost organa 2.6. Stroški 3. Uporaba instituta v praksi 3.1. Splošno o uporabi instituta 2007-2010 3.2. Analiza p
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Podjetje in delo(2)

Leto objave

2018(1) 2015(1)

Področja

3. JAVNE FINANCE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov