Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

Miha Juhart, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Urejanje medsebojnih razmerij etažnih lastnikov de lege ferenda

Miha Juhart, 1.10.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Pravno razmerje etažne lastnine je sestavljeno pravno razmerje, v katerem se prepletajo stvarnopravni in obligacijskopravni elementi. V veljavnem pravu je to razmerje urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, Stanovanjskem zakonu in Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine. Zadnji je prehodne narave, saj se nanaša na uskladitev neurejenih razmerij iz preteklosti. Pravna pravila v Stvarnopravnem zakoniku in Stanovanjskem zakonu pa se podvajajo oziroma včasih prihajajo v vsebinska nasprotja. Avtor opozarja predvsem na problem obvezne pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki. Zavzema se za spremembo koncepta, ki naj to pogodbo določi kot dispozitivno. Zakonska ureditev pa naj celovito uredi medsebojna razmerja in dopusti odmike, če je takšna volja etažnih lastnikov. Ključne besede: etažna lastnina, pogodba o medsebojnih razmerjih, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakonik Title: Regulating Mutual Relationships of Strata-Title Holders de lege ferenda Abstract: The legal relationship of strata-title ownership consists of two elements: property and community among the apartments owner. In the current law, this relationship is regulated by the Property Code, the Housing Act and the Act on the Acquisition of the Strata Title of a Part of a Building. The latter is of a transitory nature, as it refers to the reconciliation of unsettled relations from the past. The legal rules in the Property Code and the Housing Act duplicate or sometimes come into substantive conflicts. The author primarily draws attention to the problem of a compulsory contract on mutual relationships among apartment owners. The author advocates a change of the concept, which should define this contract as dispositive. However, the statutory arrangement should regulate mutual relationships and allow special provisions and rules based on the expressed will of the owners. Key words: strata-title ownership, contract on mutual relationships among apartment owners, Property Code, Housin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Paralelni dolg

Miha Juhart, 1.8.2015

Obligacije

Miha Juhart, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Vzpostavitev paralelnega dolga kot pravno razmerje solidarnih upnikov 3. Izdaja lastne menice kot podlaga za oblikovanje paralelnega dolga 4. Ustanovitev paralelnega dolga kot samostojen pravni posel 5. Priznanje paralelnega dolga, ustanovljenega po tujem pravu 6. Sklep Povzetek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Denarna terjatev delavca iz delovnega razmerja kot predmet odstopa in drugih poslov s primerljivimi učinki

Miha Juhart, 15.2.2014

Delovna razmerja, Obligacije

Miha Juhart, Podjetje in delo, 1/2014Avtor razpravlja o možnostih razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja. Delavec iz delovnega razmerja pridobi plačo in druge terjatve, ki tvorijo bistven del njegovega premoženja in pomenijo vrednost, ki jo lahko delavec uporabi za zavarovanje svojih obveznosti, predvsem iz kreditnih razmerij. Razpolaganje s terjatvami iz delovnega razmerja je omejeno s posebnim pravilom izvršilnega prava, ki določa meje prenosljivosti teh terjatev. Ker besedilo te določbe ni najbolj jasno, so mogoče različne razlage. Avtor razpravlja predvsem o odstopu ter zastavitvi terjatev ter posebej o posebnem institutu upravne izplačilne prepovedi. Glede vprašanja uporabe določbe o omejitvi prenosljivosti so v literaturi in sodni praksi različna stališča. Avtor zavzema stališče, da je treba omejitve upoštevati pri vseh razpolaganjih vnaprej. Po zapadlosti terjatve pa je položaj drugačen, saj odpade namen omejevanja prenosljivosti. Zato so lahko terjatve prenosljive tudi v celoti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Odškodninska odgovornost bank za neodobrene plačilne transakcije

Miha Juhart, 5.10.2012

Obligacije, Banke in hranilnice

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2012Zakon o plačilnih storitvah in sistemih je v slovenski pravni red uveljavil Direktivo 2007/64 o plačilnih storitvah. Zakon ureja brezgotovinski način plačila denarnih obveznosti in določa posebna pravila o odgovornosti ponudnika plačilne storitve (banka). Ta pravila so v razmerju do splošnih pravil Obligacijskega zakona lex speciallis. Poseben problem pomeni odgovornost za neodobreno plačilno transakcijo, ki je zloraba plačilnega instrumenta, kot so spletno bančništvo, kreditne in plačilne kartice in podobno. Škodo, ki izvira iz takšne zlorabe, pravna ureditev porazdeli med banko in uporabnika. Zavarovan je predvsem potrošnik, katerega odgovornost je omejena do zneska 150 evrov. Večja odgovornost ga bremeni le za naklep in hudo malomarnost v zvezi z zlorabo kot vzrokom neodobrene transakcije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄2

Plačila provizij zavarovalnim posrednikom

Grilc Peter, Juhart Miha, 13.4.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Peter Grilc, Miha Juhart, Podjetje in delo, 2/2012Avtorja v članku obravnavata vrsto vprašanj. Prvič, ali iz prvega odstavka 224. člena Zakona o zavarovalništvu izhaja, da je zavarovalnica dolžna plačati provizijo za posredovanje zavarovalnemu posredniku, tudi če med zavarovalnico in posrednikom ne obstaja veljaven dogovor glede plačila provizije in prav tako ni dano kakršnokoli pooblastilo zavarovalnemu posredniku s strani zavarovalnice. Drugič, ali obstaja dolžnost zavarovalnice, da plača provizijo, če dolžnost plačila ni izrecno pisno dogovorjena z zavarovalcem, ki ima s posrednikom sklenjeno pogodbo o posredovanju. Tretjič, zanimajo nas druge morebitne zakonske podlage, na temelju katerih je zavarovalni posrednik, ki ima z zavarovalcem sklenjeno pogodbo o zavarovalnem posredovanju, z zavarovalnico pa nima sklenjenega nobenega dogovora glede plačila provizije, upravičen zahtevati plačilo provizije od zavarovalnice, in končno pravica do posredniške provizije po prenehanju pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Menica kot instrument zavarovanja plačil

Miha Juhart, 10.10.2011

Obligacije

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Menica se pogosto uporablja tudi kot instrument za zavarovanje plačil. To funkcijo lahko zagotavlja samo trasirana menica. Pri trasirani menici nastane podoben položaj kot pri poroštvu ali zastavni pravici na terjatvi. Zavarovalna funkcija menice temelji na načelu abstraktnosti ozir
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄1

Odločanje o izvedbi skrbnega pregleda (due diligence) v kapitalskih družbah

Miha Juhart, 18.2.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Juhart, Podjetje in delo, 1/2011Skrbni pregled (due diligence) je eden izmed pogojev za izvedbo transakcije prodaje podjetja. Danes izvedba skrbnega pregleda pomeni celo del pričakovane skrbnosti kupca, zato brez njegove izvedbe sklenitev transakcije ni več mogoča. Pravila družbe z omejeno odgovornostjo družbeniku dajejo pravico do informiranosti. Ta pravica je zadostna pravna podlaga, ki omogoča postavitev zahtevka za izvedbo skrbnega pregleda. Pravica delničarja do obveščenosti je ožja. Delničar nima iztožljivega zahtevka za izvedbo skrbnega pregleda, lahko pa izvedbo predlaga poslovodstvu družbe. Pri odločanju je poslovodstvo avtonomno in mora upoštevati predvsem interes družbe. Če je predlogu za izvedbo skrbnega pregleda ugodeno, posredovanje podatkov o družbi ne pomeni kršitve načela enake obravnave delničarjev, dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti in prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij. Tudi uporaba podatkov pri izvedbi transakcije praviloma ne pomeni kršitve prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj

Miha Juhart, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2010Finančna zavarovanja v zadnjem času pridobivajo pomen in postajajo pomemben steber finančnega sistema. Povečana uporaba finančnih zavarovanj pa zahteva tudi primerno in zanesljivo pravno ureditev. Evropska komisija je na ta izziv odgovorila z Direktivo 2002/47, o finančnih zavarovanjih, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o finančnih zavarovanjih. Avtor obravnava dva pomembnejša materialnopravna problema, povezana z izvrševanjem finančnih zavarovanj. Direktiva in ZFZ poudarjata potrebo po hitrem in neformalističnem načinu izvrševanja finančnih zavarovanj z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja okužbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Avtor je zaznal nekatere težave pri uresničevanju prodaje zaradi poplačila. Posebna pravila finančnih zavarovanj dovoljujejo tudi prisvojitev finančnega instrumenta, ki je predmet finančnega zavarovanja. Tudi v tem primeru je avtor našel nekatere pravne ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost. Te so podobne tistim iz znanega primera Cukurova Finance International Limited in Cukorova Holding AS proti Alfa Telecom Turkey Limited, na katerega opozarja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Zahtevki zaradi opravljanja splošno koristne dejavnosti

Miha Juhart, 7.10.2009

Varstvo okolja

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2009Lastnik nepremičnine uživa varstvo zaradi čezmernih vplivov (imisij), ki učinkujejo na njegovo nepremičnino s tujih nepremičnin. V slovenskem stvarnem pravu se je ohranila klasična ureditev varstva z negatorno tožbo, hkrati pa je v obligacijskem zakoniku smiselno podobna določba v okviru odškodninsk...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Erozija obligacijskega prava

dr. Miha Juhart, 13.10.2008

Obligacije

dr. Miha Juhart, dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2008Povzetek Zakon o obligacijskih razmerjih je leta 1978 uvedel monističen koncept obligacijskega prava, ki je temeljil na načelih avtonomije strank in dispozitivnosti. V ta izhodišča Obligacijski zakonik ni posegel. Vendar danes sistem obligacijskega prava predvsem na področju pogodbenih obveznosti ni...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄8

Soglasje skupščine po 330. členu ZGD-1

Miha Juhart, 18.12.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Juhart, Podjetje in delo, 8/20071. UVOD 2. UREDITEV V NEMŠKEM PRAVU 2.1. Paragraf 179a AktG 2.2. Sodna praksa (doktrina Holzmüller) 3. ČLEN 330 ZGD-1 4. PRAVNI POSLI, SKLENJENI V NASPROTJU S 330. ČLENOM ZGD-1 5. VARSTVO DOBROVERNE TRETJE OSEBE 6. SKLEPPovzetek Avtor se v prispevku ukvarja s pravnimi posledicami do...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄6-7

Posebnosti stanovanjske najemne pogodbe za nedoločen čas kot trajnega razmerja

dr. Miha Juhart, 19.10.2006

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Obligacije

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. Miha Juhart ? 1. UVOD 2. POSEBNOSTI NAČELA EKVIVALENCE KOT TEMELJNEGA NAČELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA 3. UPORABA PRAVILA O SPREMENJENIH OKOLIŠČINAH 3.1. Splošne predpostavke uporabe pravila o spremenjenih okoliščinah 3.2. Analiza predpostavk v povezavi s stanovanjsko najemno pogodbo 3.2...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄6-7

Neposestna zastavna pravica

dr. Miha Juhart, 13.10.2005

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2005Povzetek Neposestna zastavna pravica na premičninah se je razvila najpozneje med vsemi zastavnimi pravicami kot posledica neustreznosti ročne zastave potrebam gospodarskega življenja. Stvarnopravni zakonik je določil različne možnosti neposestne zastave premičnin. Osnovna oblika je ustanovitev za...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Pojem in pravna narava opcij

dr. Miha Juhart, 7.10.2004

Obligacije

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/20041. POJEM OPCIJ Izraz opcija niti v domači niti v tuji literaturi nima povsem natančno določenega pomena. Ugotovimo pa lahko, da se s tem izrazom opisujejo različni pravni položaji in pravna razmerja, ki določeni osebi (opcijski upravičenec) zagotavljajo možnost, da samostojno z enostranskim ravna...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄6-7

NEPREMIČNINE IN PROSTOR: Omejitev lastninske pravice na nepremičninah zaradi doseganja prostorskih

dr. Miha Juhart, 1.10.2003

Lastnina in druge stvarne pravice, Urejanje prostora

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/20031. OMEJITEV KOT POJMOVNI ELEMENT OPREDELITVE LASTNINSKE PRAVICE Sodobna teorija civilnega prava večinoma razvršča pravice glede na pravne in voljne elemente oblasti, ki pravico zagotavlja, in tako vzpostavlja most med samim pojmom pravice in njeno vsebino.(*1) Vsaka pravica civilnega prava zagota...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2002⁄6-7

VPLIV STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA (SPZ) NA DRUGA PODROČJA CIVILNEGA PRAVA: Položaj stvarnopravnega

dr. Miha Juhart, 9.10.2002

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2002V času, ko nastaja ta prispevek, obstajarealna možnost, da bo med izvajanjem te razprave predlog stvarnopravnega zakonika že sprejet. Marsikdo v tem trenutku pričakuje seznanitev s spremembami in novostmi glede na veljavno ureditve zakona o temeljnih lastninskih razmerjih in drugih predpisov, v k...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2001⁄6-7

Konkurenčno pravo EU: Pravna ureditev potrošnikov v kontekstu konkurenčnega prava Skupnosti

dr. Miha Juhart, 2.10.2001

Varstvo konkurence, cene, Trgovina

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2001Miha Juhart doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. UVOD Varstvo potrošnikov se v pravu evropskih skupnosti čedalje bolj razvija in zaokrožuje v relativno samostojno pravno področje, vendar pri tem ni mogoče spregledati njegove vpetosti v tržno pravo kot širše pravno področje i...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2000⁄6-7

Reforma stvarnega prava: Pridobitev lastninske pravice

Miha Juhart, 5.10.2000

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2000Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani Pridobitev lastninske pravice je eden temeljnih problemov stvarnega prava, kjer so posamezni pravni sistemi na eni strani večinoma usklajeni, na drugi pa med njimi ravno v tem delu prihaja do bistvenih vsebinskih razhajanj. Teze nov...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1999⁄6-7

Teoretična razprava - Posest: Posestni odnosi v skupnosti stanovalcev

dr. Miha Juhart, 18.10.1999

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/1999Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani I. UVOD Posestni odnosi znotraj skupnosti stanovalcev v večstanovanjski hiši temeljijo na splošnih pravilih, ki urejajo posestna razmerja. Verjetno v nobeni drugi lastninski pojavnosti ne pride do takšne stopnje raznolikosti pose...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1998⁄6-7

Lastninska pravica in omejitve razpolaganja

dr. Miha Juhart, 19.10.1998

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/1998Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. UVOD Razmerje med lastninsko pravico in razpolaganjem je eden temeljnih teoretičnih problemov civilnega prava in pravnega sistema sploh. Že zelo površen pogled na problematiko nas hitro prepriča, da tudi rešitev problema ni en...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1997⁄6-7

Svoboda izražanja in oglaševanje (Ali svoboda izražanja pokriva tudi komercialna sporočila...

dr. Miha Juhart, 15.10.1997

Človekove pravice

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/1997Svodoba izražanja in oglaševanje (Ali svoboda izražanja pokriva tudi komercialna sporočila in do kod?) Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani DALJNOSEŽNOST TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN Človekove temeljne pravice in svoboščine so nedvomno dinamična pravna kategorij...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1997⁄6-7

Solastninska skupnost v večstanovanjski hiši

dr. Miha Juhart, 15.10.1997

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/1997Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani Solastnina v večstanovanjski hiši je posebna oblika lastninske pojavnosti, ki izhaja iz obstoja lastninske pravice na posamezni stanovanjski enoti (etažna lastnina) in hkratne pojavnosti skupnostnega razmerja na tistih delih in napr...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1996⁄5-6

Dispozitivno pravilo civilnega prava

dr. Miha Juhart, 28.10.1996

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 5-6/1996Miha Juhart doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani Civilno pravo je po svoji zgradbi in notranjih zakonitostih verjetno najbolj specifična pravna panoga, ki odstopa od nekaterih splošnih gledanj na pravo kot regulator medčloveških odnosov. Če gledamo na pravo kot skupek (zbir) pravn...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1996⁄5-6

Nastopanje skupnosti v premoženjskem prometu

dr. Miha Juhart, 28.10.1996

Obligacije

dr. Miha Juhart, Podjetje in delo, 5-6/1996Miha Juhart doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. UVOD Pravna sposobnost, sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnopravnih razmerjih, je odlika fizičnih in pravnih oseb. Na podlagi le-te lahko ene in druge nastopajo v pravnem prometu kot subjekt pravnih razmerjih...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(1) Podjetje in delo(30)

Leto objave

2019(1) 2017(1) 2015(1) 2014(1)
2012(2) 2011(2) 2010(1) 2009(1)
2008(1) 2007(1) 2006(1) 2005(1)
2004(1) 2003(1) 2002(1) 2001(1)
2000(1) 1999(1) 1998(1) 1997(2)
1996(2) 1995(1) 1994(1) 1993(2)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: J

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov