Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 428)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Nestandardne oblike dela v sodni praksi

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2019

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

Darja Senčur Peček, 1.10.2019

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2019

Delovna razmerja, Uprava

Etelka Korpič-Horvat, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 6
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Managementski trendi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj

Kraljić Suzana, Cajnko Petra, 1.6.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Suzana Kraljić, Petra Cajnko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: V gospodarsko razvitem svetu so zdravstvena zavarovanja pomemben dejavnik. Zavarovalništvo kot dejavnost brez dobro organizirane distribucije zavarovalnih zastopnikov ter posrednikov in drugih dejavnikov ne more učinkovito funkcionirati. Pri tem sta ključna visoka stopnja profesionalne integritete in strokovno znanje. Zaradi velike tržne skoncentriranosti zavarovalništva in konkurence med nosilci zavarovalne dejavnosti se danes stopnjujejo zahteve po etičnem ravnanju distributerjev, na kar opozarjajo tudi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Posebno pozornost je treba nameniti ustvarjanju zaupanja pri zavarovalcih do zavarovalnice, ki je glavni nosilec zavarovalne dejavnosti. Eden temeljnih ciljev v prispevku predstavljene raziskave je bil zaznati vrzeli v znanju in poznavanju sodobnih praks zdravstvenih zavarovanj, predvsem z vidika najšibkejših členov - zavarovalcev kot potrošnikov. Raziskava se je ukvarjala s poznavanjem zdravstvenih zavarovanj ter njihovih prednosti in slabosti pri zavarovalcih. Poseben poudarek je bil namenjen poznavanju pojmov zdravstvenih zavarovanj v korist družbe ter iskanju odgovora na vprašanje, kako lahko poznavanje ponudbe zdravstvenih zavarovanj koristi posamezniku, ko se odloči za sklenitev posamezne oblike prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za ta namen so bile raziskane različne možnosti in na podlagi anketnega vprašalnika empirično preverjeni managementski trendi, ki se pojavljajo v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Ključne besede: razvoj zavarovalništva, zavarovalna pogodba, zdravstveno zavarovanje, zavarovalniška pismenost, potrošniki Title: Management Trends in Modern Health Insurance Practice
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

Jure Jakšić, 1.4.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Jure Jakšić, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Razlaga določbe 112. člena ZDR-1 – primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, Obradovič Borko, 1.1.2019

Plače v negospodarstvu, PRORAČUN

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa. Ključne besede: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, javni uslužbenci, upokojitev, odpravnina Title: Some (Still) Unresolved Dilemmas Regarding the Compulsory Retirement of Public Servants Abstract: This paper analyses the provisions of ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, referring to the (as yet) unresolved dilemmas regarding the (compulsory) retirement of public servants, such as the formality and the conclusion of the agreement on the continuation of the employment relationship and related settlement. The authors are delivering the concluding solutions, taking into account the grammatical interpretation and the teleological context of the rule in force at that time. Keywords: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, public servants, retirement, settlement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

Luka Tičar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr. Ključne besede: plača, obveznost plačila, varstvo plače, osnovna plača, dodatek za delovno dobo Title: Statutory Regulation of Remuneration for Work and its Relevancy for the Practise Abstract: Wage is one of the fundamental institutions of labour law and as such represents the worker's first reason and motive to work. Obligation to pay is also a fundamental obligation of the employer. Therefore, legal regulation of remuneration is of extraordinary importance. Legal regulation of remuneration consists of legislation and autonomous legal sources, especially collective agreements. Legislation represents a key mode of fulfilling state obligations to comply withvarious ratified international documents, such as the ILO Convention no. 95 on Protection of Wages and the Revised ESC, to mention just two of them. Positive legislation has some solutions that might change in the future. The author outlines some of them, like seniority bonus, reimbursement of work-related expenses, determination of basic wages in employment contract etc. Keywords: wage, obligation to pay, protection of wages, basic wage, seniority bonus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - delodajalski vidik

Maja Skorupan, 1.10.2018

Delovna razmerja

Maja Skorupan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje. Plačilo za delo je treba razumeti kot odmeno za opravljanje dela, saj je na strani delavca bistveno, da izpolnjuje temeljno obveznost iz sklenjene pogodbe, ki je opravljanje dela. Elementi plačila za delo so predmet dogovora med socialnimi partnerji in ti dogovori pomembno vplivajo na razvoj plačnega sistema v praksi. Kolektivne pogodbe dejavnosti so tako dober kazalnik raznovrstnosti urejanja plačila za delo, v katerem se poleg nadgradnje zakonskih pravic določajo tudi dodatne sestavine plačila za delo. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, nadomestilo plače, socialni dialog, kolektivna pogodba, poslovodna oseba, vodilni delavec, dodatek za delovno dobo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Employer’s Perspective Abstract: Remuneration for work is an essential element of an employment relationship. How much the parties - the worker and the employer - are free when arranging the payment for work in the employment contract is an issue that is very relevant in practice. Not all is left to their will; when determining pay for work, a number of regulations that limit freedom of collusion must be taken into account. The remuneration for work should be understood as compensation for performing a job, since it is essential on the part of the worker to fulfil the basic obligation from the concluded contract, which is work. The elements of pay for work are the subject of an agreement between the social partners, and these agreements have a significant effect on the development of the wage system in practice. Collective labour contracts
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - sindikalni vidik

Andreja Toš Zajšek, 1.10.2018

Delovna razmerja

Andreja Toš-Zajšek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Širina obravnavanega instituta plačila za delo in vrste drugih pojmov, ki se uporabljajo kot sopomenke, pomeni za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dogovor o plači, ki mora biti vedno v denarni obliki, in o morebitnih drugih vrstah plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, je bistveni element pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju in urejanju razmerij med delavci in delodajalci v kolektivnih pogodbah je zelo pomembna vloga socialnih partnerjev in države. Socialni partnerji neposredno določajo ta razmerja, država pa lahko posega vanje ob določanju dajatev od prejemkov delavca in tako vpliva na njihovo izplačano višino, ob tem pa mora zagotavljati učinkovito pravno varstvo pravic delavcev. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, socialni dialog, kolektivna pogodba, pravno varstvo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Worker Union’s Perspective Abstract: The scope of the "payment-for-work" institute and a number of other terms used as synonyms for the salary, often represents a basic, sometimes even the only, means of subsistence for workers themselves and their family. The salary agreement, which must always be in cash and other types of payments, if so provided by a collective agreement, is an essential element of the employment contract. The role of the social partners and the state is very important in regulating and determining the relationships between workers and employers in collective agreements. The social partners directly determine these relationships, and the state may encroach upon determining benefits from the workers' income, thus affecting itsamount paid to the worker and ensuring effective legal protection of workers' rights. Keywords: payment for work, salary, basic salary, allowances, benefits from employment relationships, social dialogue, collective agreement, leg
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Izbrana novejša sodna praksa s področja plačila za delo

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2018

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa s področja plačila za delo. Ker gre za spore z denarnim zahtevkom, v katerih je bila revizija dovoljena nad zneskom 40.000 evrov, pri nižjih zneskih pa jo je moralo vrhovno sodišče dopustiti, je sodne prakse vrhovnega sodišča manj in prevladuje sodna praksa višjega sodišča. Predstavljene so odločbe o vprašanjih zapadlosti plače in s tem povezanim vprašanjem plačilnega dne in zastaranja, odločbe v zvezi s pobotom plače, višino plače, dogovorjeno plačo in znižano plačo, odločbe o dodatku za delovno dobo, plačilu za dan praznika, plačilu v primeru neupravičene odsotnosti z dela in nadomestilu plače, odločbe v zvezi z različnimi vrstami odpravnin in odločba vrhovnega sodišča, s katero je spremenilo sodno prakso v zvezi z odločanjem o plačilu davkov in prispevkov od zneskov, dosojenih v delovnih sporih. Ključne besede: plača, nadomestilo plače, pobotanje plače, zapadlost plače, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, odpravnina, plačilo davkov in prispevkov Title: Selected Case Law on Remuneration for Work Abstract: The article presents the recent case law on remuneration for work. As it deals with disputes related to monetary claims, where a review is allowed for amounts of over 40,000 euros or below this sum if approved by the Supreme Court, case law of the latter is scarce, while the case law of higher courts is more extensive. The article examines decisions on question of maturity of salary and related payday and statute of limitation, decisions on salary offsets, amount of salary, agreed-upon salary and reduced salary, decisions on seniority-based pay increments, payment for holidays, payments in the event of unjustified absence from work and salary compensation, decisions related to various types of severance pays, and the decision of the higher court that changed the case law regarding decisions on payments of taxes and contributions from amounts award
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zagotavljanje ekonomske, pravne in socialne varnosti delavcem v novih oblikah dela ter v netipičnih oblikah zaposlitve

Peter Pogačar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo tako načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo ter dojemamo sebe in svet okoli nas. Na te spremembe danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe. Če se trenutno bolj ali manj uspešno spoprijemamo z uporabo in posledicami uporabe (mnogokrat tudi zlorabe) netipičnih oblik dela, pa smo hkrati že priča intenzivnemu razvoju novih oblik dela, ki se po osnovnih parametrih še bolj razlikujejo od do pred kratkim splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve, to je pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Čim hitreje bo torej treba ugotoviti, kakšne bodo posledice novih oblik opravljanja dela (predvsem v smislu pravne, socialne in ekonomske varnosti tistih, ki opravljajo delo), ter se na to ustrezno odzvati. Močna rast netipičnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih tudi ne koristi, na primer zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Klasična pogodba o zaposlitvi bo ostala in mora ostati prevladujoča oblika na trgu dela, vendar moramo sprejeti dejstvo, da novih načinov dela preprosto ne moremo preprečiti in da to niti ne bi bilo smiselno, ampak moramo zagotoviti, da bodo posamezniki, ki opravljajo takšno delo, imeli zagotovljeno ekonomsko, pravno in socialno varnost. Ključne besede: prihodnost dela, nove oblike dela, digitalizacija, ekonomska, pravna in socialna varnost, dostojno delo Title: Providing Economic, Legal and Social Security to Workers in New Forms of Work and Atypical Forms of Employment Abstract: Working environment is nowadays influenced by many factors, among w
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prihodnost pokojninskega sistema v Sloveniji

Andraž Rangus, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Andraž Rangus, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Demografske spremembe in digitalizacija bodo v prihodnosti velik izziv za sisteme socialne varnosti po vsej Evropi. Starajoča se družba ter družbene spremembe in spremembe na trgu dela zaradi uvajanja novih tehnologij bodo zahtevale prilagoditev današnjih sistemov socialnih zavarovanj, predvsem pa sistemov pokojninskega zavarovanja. Slovenija, kjer je staranje prebivalstva še toliko bolj izrazito, bo morala temeljito premisliti delovanje obstoječega sistema pokojninskega zavarovanja, da se zagotovi tako njegovo temeljno poslanstvo, tj. omogočanje ustreznega dohodka vsem generacijam, kot tudi njegova dolgoročna vzdržnost. Razprava o spremembi pokojninskega sistema se je v Sloveniji začela že leta 2016 s pripravo Bele knjige o pokojninah, zaključek te razprave pa je dokument, sprejet na Ekonomsko-socialnem svetu, s katerim so socialni partnerji dosegli dogovor o ključnih usmeritvah prihodnjih zakonodajnih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakonodajalec ima tako pripravljene vse podlage za sprejem novega zakona, ki bo celovito uredil področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter to obliko socialnega zavarovanja prilagodil novim družbenoekonomskim razmeram. Ključne besede: demografija, digitalizacija, sistemi socialne varnosti, spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja Title: The Future of the Slovenian Pension System Abstract: The future demographic changes and digitalisation present a major challenge for social security systems across Europe. An aging society, societal changes and changes in the labour market due to new technologies will require adjustment of today's social insurance systems, and especially the pension insurance systems. Slovenia, where the aging of the population is even more pronounced, will have to thoroughly consider the functioning of the existing pension insurance scheme in the future in order to ensure its basic mission, i.e. ensuring adequate income for all generat
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Razvoj socialne varnosti in varovanje človekovega dostojanstva v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Avtorica v uvodu prispevka navede, da je prihodnji razvoj družbe v prihodnosti odvisen od treh temeljnih dejavnikov: ekonomije, zagotavljanja socialne varnosti ter skrbi za zdravo življenjsko okolje in ohranjanje narave. Gre za razvoj ekonomske (materialne), družbene in okoljske blaginje. Prispevek obravnava razvoj socialne varnosti in varovanja dostojanstva v Republiki Sloveniji kot pomembnega segmenta razvoja družbene blaginje in socialne države. Avtorica prikaže posamezne izbrane odločitve Ustavnega sodišča s področja pravic iz socialne varnosti. Odločitve, ki po njenem mnenju niso prispevale k razvoju socialne države, tudi kritično oceni. Ugotavlja, da je Ustavno sodišče največ odločitev, ki zadevajo socialno varnost, sprejelo na področju pokojninskega zavarovanja, kar je razumljivo, saj je skoraj 30 odstotkov slovenskega prebivalstva upokojencev. Ustava je zakonodajalcu dala pooblastilo, da ureja socialna zavarovanja, na katerih temelji socialna varnost prebivalstva. Zato mora biti Ustavno sodišče pri presojah vsebin teh zavarovanj zadržano. To pa ne pomeni, da ne bdi nad varstvom jedra teh pravic. Če zakonodajalec poseže v bistvo človekove pravice, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, poseže tudi v pravico do človekovega dostojanstva. Dostojanstvo človeka pa je temeljna vrednota, ki pripada vsem ljudem. Ključne besede: socialna varnost, družba blaginje, ustavno sodišče, socialna država, načelo, človekova pravica, dostojanstvo Title: Development of Social Security and Protection of Human Dignity in the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: In the introduction to this article, the author mentions that the future development of society depends on three fundamental factors: economy, social security, and protection of a healthy living environment and nature conservation. These refer to the development of economic (material), social, and environmental prosperi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Valentina Franca, 1.10.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(4) Podjetje in delo(424)

Leto objave

2019(8) 2018(12) 2017(10) 2016(11)
2015(9) 2014(8) 2013(8) 2012(8)
2011(8) 2010(12) 2009(16) 2008(16)
2007(11) 2006(14) 2005(15) 2004(7)
2003(17) 2002(14) 2001(13) 2000(15)
1999(41) 1998(18) 1997(11) 1996(21)
1995(22) 1994(30) 1993(35) 1992(7)
1991(11)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov