Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 53
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1318)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

ZOPOKD in delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD posebej delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Odvzem premoženjske koristi po ZOPOKD

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 6. c?lena ZOPOKD ima svoj namen in zato zakon predpisuje, da se pravni osebi izrec?e odvzem premoženjske koristi, to je odvzem tistega premoženja, ki sploh ni bilo njeno. Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren le v odnosu do premoženjskopravnega z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Razkrita komisija, pripoznanje dolga

Vesna Kranjc, 1.4.2020

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2020Okvirno dejansko stanje Določena gospodarska družba (v nadaljevanju: Družba) se je prijavila na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev, na razpisu uspela in z določeno javno agencijo (v nadaljevanju: Javna agencija) sklenila pogodbo o sofinanciranju dela stroškov. Družba je finančno spodbudo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/20191. Uvodno o kazenski odgovornosti pravnih oseb 2. Temelji kazenske odgovornosti pravnih oseb 3. Aktualne dileme pravne teorije in sodne prakse 3.1. Koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe 3.2. Prispevek vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju 3.3. S
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/20191. Kriptovalute kot neznani pravni predmeti, ki se uporabljajo v pravnem in poslovnem prometu 2. Tehnologija veriženja blokov (tudi v kriptovalutah) kot moderniziran rovaš 3. Gospodarske vrste kriptožetonov 4. Ali so kriptovalute primerljive z denarjem ali zakonito priznanim plačilnim sredstvom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

Petra Weingerl, 1.10.2019

Cestni promet, Obligacije

Petra Weingerl, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti - odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti. Ključne besede: avtonomna vozila, škoda, tveganja, odgovornost proizvajalca, avtomobilsko zavarovanje, pravila dokazovanja
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Svetovalna pogodba

Matija Damjan, 1.10.2019

Obligacije

Matija Damjan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitelj včeraj, danes in jutri

Andrej Ekart, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pri tem igra izvršitelj izredno pomembno vlogo, saj je pristojen za izvršbo na premičnine, izvršbo na izročitev stvari, za izpraznitev nepremičnin ipd. V Sloveniji je glede na število prebivalcev sorazmerno malo izvršiteljev. Nekateri imajo veliko dela, drugi manj, kar je posledica tega, da izvršitelja izbira upnik. Izvršitelj lahko opravlja svojo službo na celotnem območju Republike Slovenije, kar privede do tega, da nekateri izvršitelji opravljajo rubeže na območju, ki jim ni znano in od katerega so zelo oddaljeni, kar je povezano z neracionalno porabo izvršiteljevega časa. Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršitelj, rubež, učinkovitost izvršbe, izvršilni stroški
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitev sodnih odločb v družinskopravnih zadevah

Tjaša Ivanc, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Tjaša Ivanc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Izvršitev sodnih odločb v družinskih zadevah predstavlja "stičišče" zakonskih rešitev družinskega in izvršilnega prava ter zapleteno pravno področje, katerega ureditev je velik izziv tako za zakonodajalca kot za strokovnjake v praksi. Prispevek obravnava temeljna načela izvršilnega postopka v družinskih zadevah, ki so determinirana s svojo dvojno naravo. Ta se kaže v procesnopravnih in materialnopravnih elementih, značilnih za obravnavano področje. Posebnosti izvršilnega postopka v družinskopravnih zadevah so obravnavane z analizo posameznih faz izvršbe glede varstva, vzgoje in osebnih stikov otrok, in sicer tako faze dovolitve kot faze oprave izvršbe. Analiza trenutne zakonske ureditve in sodne prakse pokaže, da je ponovna presoja varstva koristi otroka na izvršilnem sodišču možna pri odločanju o odlogu izvršbe in da predstavlja kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Iz primerjalnopravnih ureditev so podani možni predlogi za nadaljnje spremembe.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi za odvetnike v kazenskih postopkih prihodnosti: postopki po Uredbi o Evropskem javnem tožilstvu

Primož Gorkič, 1.10.2019

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Gorkič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek prikaže in analizira posebnosti kazenskih postopkov, ki bodo potekali na podlagi Uredbe o Evropskem javnem tožilstvu. Ta uredba, četudi naj bi prinesla unificirana pravila kazenskega postopka, ureja položaj obrambe zelo razpršeno, na več ravneh, z različnimi pravnimi viri. Izluščiti, kakšen je položaj obrambe, bo zato zelo zahtevno. Dodatno je položaj zagovornika otežen zato, ker njegovo strokovno znanje ne pomeni nujno dodane vrednosti pri vodenju obrambe. Jezikovne in pravne ovire v postopkih s tujimi prvinami so lahko tako zahtevne, da bo sam moral poiskati strokovno pomoč pri tistih, ki so v tujem okolju bolj domači. To pa vodi v postopke, v katerih so stroški obrambe zelo visoki, kakovostne obrambe pa deležni le premožni obdolženci. Ključne besede: kazenski postopek, pravice obrambe, pravica do zagovornika, Evropsko javno tožilstvo, kazenski postopek z mednarodnim elementom, izločitev dokazov, unifikacija kazenskega postopka
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

Tomaž Bromše, 1.10.2019

Kazenski postopek

Tomaž Bromše, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ključne besede: kazenski postopek, zagovornik, neustrezno opravljanje dolžnosti, pošteno sojenje Title: Inadequate Performance of Defence Counsel and Criminal Court’s Role in Effective Formal Defence Abstract: One of the defendants? legal guarantees in criminal proceedings is the right to be defended by a legal representative. If in the cases of mandatory defence the accused fails to retain defence counsel by themself, the president of the court appoints a defence counsel ex officio for the course of criminal proceedings. The president of the court may in some instances withdraw the appointed defence counsel if the latter does not discharge their duty properly. This article addresses the circumstances in which inadequate performance of appointed defence counsel requires an intervention of the criminal court to ensure the defendant''s right to a fair trial. Keywords: criminal proceedings, defence counsel, inadequate performance, fair trial
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršljivost notarskega zapisa nepremičninske najemne pogodbe

Bojan Podgoršek, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Bojan Podgoršek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Pogodbe o najemu poslovnih prostorov in stanovanj spadajo med najpogostejše in najpomembnejše pravne posle gospodarskih subjektov kot tudi potrošnikov. Kljub temu na tem področju ni pravne gotovosti glede pomena in učinkovitosti izvršljivega notarskega zapisa. Sodna praksa v primerljivih primerih sprejema različne odločitve. Problem učinkovite izvršljivosti najemnikove obveznosti vrnitve nepremičnine lastniku zaradi neplačevanja najemnine je rešljiv z malenkostnima spremembama dveh zakonov, ki urejata to področje: Stanovanjskega zakona ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Sprememba bi izključila sodno pristojnost za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 53 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(21) Podjetje in delo(1297)

Leto objave

2020(11) 2019(39) 2018(37) 2017(55)
2016(45) 2015(39) 2014(40) 2013(36)
2012(34) 2011(43) 2010(41) 2009(49)
2008(42) 2007(50) 2006(29) 2005(67)
2004(62) 2003(66) 2002(82) 2001(80)
2000(61) 1999(57) 1998(49) 1997(32)
1996(56) 1995(34) 1994(37) 1993(22)
1992(15) 1991(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov