Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 52
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1298)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

Petra Weingerl, 1.10.2019

Cestni promet, Obligacije

Petra Weingerl, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti - odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti. Ključne besede: avtonomna vozila, škoda, tveganja, odgovornost proizvajalca, avtomobilsko zavarovanje, pravila dokazovanja
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar in Vesna Božič Štajnpihler Maša, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar in Vesna Božič-Štajnpihler, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vključena lastninska pravica

Nina Plavšak, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek analizira položaje, v katerih se lastninska pravica na eni nepremičnini lahko vključi v samostojno lastninsko pravico na drugi nepremičnini. Vključena lastninska pravica ni samostojno prenosljiva tako, da bi jo bilo mogoče prenesti neodvisno od prenosa samostojne lastninske pravice, v katero je vključena. Po drugi strani pa prenos samostojne lastninske pravice samodejno povzroči tudi prenos vključene lastninske pravice.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Prekluzije v nepravdnih postopkih

Mateja Končina Peternel, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Mateja Končina-Peternel, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

Miha Juhart, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Juhart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zastavna pravica

Renato Vrenčur, 1.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Renato Vrenčur, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stvarnopravni zakonik (SPZ) se uporablja že sedemnajsto leto. V tem obdobju se je pri njegovi uporabi pokazalo, da nekatera pravna pravila ne ustrezajo potrebam sodobne poslovne prakse oziroma da bi bilo treba določena pravila popraviti. S ciljem priprave jasne, pregledne in funkcionalne ureditve stvarnopravnih razmerij je skupina pobudnikov (Miha Juhart, Nina Plavšak in Renato Vrenčur) že leta 2016 posredovala Ministrstvu za pravosodje RS strokovno gradivo za pripravo sprememb in dopolnitev SPZ. V prispevku se avtor ukvarja zlasti s tistimi predlogi sprememb in dopolnitev SPZ, ki se nanašajo na zastavno pravico.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

Tomaž Bromše, 1.10.2019

Kazenski postopek

Tomaž Bromše, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ključne besede: kazenski postopek, zagovornik, neustrezno opravljanje dolžnosti, pošteno sojenje Title: Inadequate Performance of Defence Counsel and Criminal Court’s Role in Effective Formal Defence Abstract: One of the defendants? legal guarantees in criminal proceedings is the right to be defended by a legal representative. If in the cases of mandatory defence the accused fails to retain defence counsel by themself, the president of the court appoints a defence counsel ex officio for the course of criminal proceedings. The president of the court may in some instances withdraw the appointed defence counsel if the latter does not discharge their duty properly. This article addresses the circumstances in which inadequate performance of appointed defence counsel requires an intervention of the criminal court to ensure the defendant''s right to a fair trial. Keywords: criminal proceedings, defence counsel, inadequate performance, fair trial
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

Jurij Lampič, 1.10.2019

Obligacije

Jurij Lampič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate. Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniš
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Svetovalna pogodba

Matija Damjan, 1.10.2019

Obligacije

Matija Damjan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

Konrad Plauštajner, 1.10.2019

Obligacije

Konrad Plauštajner, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo. Ključne besede: konzorcij, konzorcijska pogodba, član konzorcija - konsort, vodilni član konzorcija, naročnik, ponudnik, skupna ponudba, izvajalec, podizvajalec, garancija, notranja razmerja v konzorciju
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi za odvetnike v kazenskih postopkih prihodnosti: postopki po Uredbi o Evropskem javnem tožilstvu

Primož Gorkič, 1.10.2019

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Gorkič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek prikaže in analizira posebnosti kazenskih postopkov, ki bodo potekali na podlagi Uredbe o Evropskem javnem tožilstvu. Ta uredba, četudi naj bi prinesla unificirana pravila kazenskega postopka, ureja položaj obrambe zelo razpršeno, na več ravneh, z različnimi pravnimi viri. Izluščiti, kakšen je položaj obrambe, bo zato zelo zahtevno. Dodatno je položaj zagovornika otežen zato, ker njegovo strokovno znanje ne pomeni nujno dodane vrednosti pri vodenju obrambe. Jezikovne in pravne ovire v postopkih s tujimi prvinami so lahko tako zahtevne, da bo sam moral poiskati strokovno pomoč pri tistih, ki so v tujem okolju bolj domači. To pa vodi v postopke, v katerih so stroški obrambe zelo visoki, kakovostne obrambe pa deležni le premožni obdolženci. Ključne besede: kazenski postopek, pravice obrambe, pravica do zagovornika, Evropsko javno tožilstvo, kazenski postopek z mednarodnim elementom, izločitev dokazov, unifikacija kazenskega postopka
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti. Ključne besede: upravni postopek, osebni podatki, Splošna uredba, pravo Evropske unije, človekove pravice Title: Collection and Use of Personal Data in Administrative Procedures Abstract: As a result of the adoption of the General Data Protection Regulation (GDPR), a number of new legal aspects are emerging that affect the collection and other forms of processing of personal data in administrative proceedings. These concern both the issue of lawfulness of said processing in the light of the requirements of European Union law, which are complemented by the requirements of the protection of human rights, in particular regarding the protection of personal data. Administrative and judicial practice in the Republic of Slovenia will have to face these challenges in the future. Keywords: administrative procedure, personal data, GDPR, EU law, human rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitelj včeraj, danes in jutri

Andrej Ekart, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pri tem igra izvršitelj izredno pomembno vlogo, saj je pristojen za izvršbo na premičnine, izvršbo na izročitev stvari, za izpraznitev nepremičnin ipd. V Sloveniji je glede na število prebivalcev sorazmerno malo izvršiteljev. Nekateri imajo veliko dela, drugi manj, kar je posledica tega, da izvršitelja izbira upnik. Izvršitelj lahko opravlja svojo službo na celotnem območju Republike Slovenije, kar privede do tega, da nekateri izvršitelji opravljajo rubeže na območju, ki jim ni znano in od katerega so zelo oddaljeni, kar je povezano z neracionalno porabo izvršiteljevega časa. Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršitelj, rubež, učinkovitost izvršbe, izvršilni stroški
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitev sodnih odločb v družinskopravnih zadevah

Tjaša Ivanc, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Tjaša Ivanc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Izvršitev sodnih odločb v družinskih zadevah predstavlja "stičišče" zakonskih rešitev družinskega in izvršilnega prava ter zapleteno pravno področje, katerega ureditev je velik izziv tako za zakonodajalca kot za strokovnjake v praksi. Prispevek obravnava temeljna načela izvršilnega postopka v družinskih zadevah, ki so determinirana s svojo dvojno naravo. Ta se kaže v procesnopravnih in materialnopravnih elementih, značilnih za obravnavano področje. Posebnosti izvršilnega postopka v družinskopravnih zadevah so obravnavane z analizo posameznih faz izvršbe glede varstva, vzgoje in osebnih stikov otrok, in sicer tako faze dovolitve kot faze oprave izvršbe. Analiza trenutne zakonske ureditve in sodne prakse pokaže, da je ponovna presoja varstva koristi otroka na izvršilnem sodišču možna pri odločanju o odlogu izvršbe in da predstavlja kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Iz primerjalnopravnih ureditev so podani možni predlogi za nadaljnje spremembe.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršljivost notarskega zapisa nepremičninske najemne pogodbe

Bojan Podgoršek, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Bojan Podgoršek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Pogodbe o najemu poslovnih prostorov in stanovanj spadajo med najpogostejše in najpomembnejše pravne posle gospodarskih subjektov kot tudi potrošnikov. Kljub temu na tem področju ni pravne gotovosti glede pomena in učinkovitosti izvršljivega notarskega zapisa. Sodna praksa v primerljivih primerih sprejema različne odločitve. Problem učinkovite izvršljivosti najemnikove obveznosti vrnitve nepremičnine lastniku zaradi neplačevanja najemnine je rešljiv z malenkostnima spremembama dveh zakonov, ki urejata to področje: Stanovanjskega zakona ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Sprememba bi izključila sodno pristojnost za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Poplačilo zastavnih (hipotekarnih) upnikov v izvršbi in stečaju

Damjan Orož, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Lastnina in druge stvarne pravice

Damjan Orož, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Zastavni upnik lahko zastavno pravico prisilno realizira v izvršilnem ali stečajnem postopku. V obeh veljajo posebna postopkovna in materialna pravila, ki na koncu vplivajo tudi na obseg poplačila zavarovane terjatve.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

(Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek

Liljana Selinšek, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse, Kazenski postopek

Liljana Selinšek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stičišča kazenskega in upravnega postopka je mogoče opazovati na dveh ravneh: v konkretnih zadevah in s sistemskega vidika. Prispevek vsebuje kratko predstavitev obojega. Na ravni konkretnih primerov so poudarjena predhodna vprašanja ter prehajanje dokazov med obema vrstama postopkov. Na sistemski ravni pa sta obravnavana prekrškovni postopek kot sui generis mešanica upravnega in kazenskega postopka ter institut administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, ki ima sistemski nastavek v Zakonu o prekrških, ni pa še del veljavnega pravnega reda na nobenem področju. Avtorica ugotavlja, da je prepletanje upravnega in kazenskega postopka v konkretnih primerih razmeroma neproblematično, saj zakonodaja vsebuje usmeritve glede večine pomembnejših vprašanj, ki se lahko pri tem odprejo. Nasprotno pa so na sistemski ravni zadeve precej bolj kompleksne in odpirajo tudi vprašanja, povezana z vlogo posamezne veje v pravnem sistemu kot celoti in zmožnostjo prava slediti hitremu družbenemu razvoju. Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, kazenski postopek, upravni postopek, postopek o prekršku, administrativno sankcioniranje pravnih oseb, predhodno vprašanje, identično dejansko stanje Title: Juncture(s) of Administrative and Criminal Proceedings Abstract: The juncture(s) of criminal and administrative proceedings can be observed on two levels: in concrete cases and from the systemic point of view. The article offers a short presentation of both. In concrete cases, the emphasis is on preliminary issues and passage of evidences between both types of proceedings. On the systemic level, the author points out minor offence proceeding as a sui generis mixture of administrative and criminal proceeding, and a new system of administrative sanctioning of legal persons that has its legislative basis in Minor Offences Act, but is not yet effective in any field. The author finds that the juncture of administrative and criminal proceeding in concrete ca
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ustavnopravni vidik določenih upravičenj avtorja skozi prizmo sodobne sodne prakse

Eneja Drobež, 1.6.2019

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje iskanja ravnotežja med učinkovitim varstvom avtorske in sorodnih pravic (ki ga zagotavljata 60. in 33. člen Ustave) ter drugimi ustavnimi pravicami, kot so svoboda izražanja (39. člen Ustave), svoboda umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) oziroma svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave). Navedeni ustavnopravni vidiki so aktualni zlasti z vidika nedavnih odločitev Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v sporih med kolektivnimi organizacijami, uporabniki oziroma avtorji. Tematika je pomembna tudi z vidika evropskega prava, saj se v ustaljeni sodni praksi Sodišča EU išče ravnotežje med posameznimi temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. V prispevku bomo predstavili ključne odločitve v slovenski in nemški ustavnosodni praksi, podrobneje pa bomo obravnavali odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Metall-auf-Metall. S stališča ustavnega prava bomo presodili nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani. Komentirali bomo tudi temeljne odločbe Sodišča EU v zvezi z razlago drugega odstavka 17. člena Listine EU. Ključne besede: Ustava RS, avtorska pravica, sorodne pravice, svoboda izražanja, pravo EU, Listina EU o temeljnih pravicah Title: Constitutional Aspect of Protection of Copyright and Neighbouring Rights through the Prism of Contemporary Case Law Abstract: The article deals with the important issue of finding the balance between the effective protection of copyright and neighbouring rights, guaranteed by Article 60 and 33 of the Slovenian Constitution, and other constitutional rights such as freedom of expression (Article 39), the freedom of artistic creation (Article 59), the right to private property (Article 33), and the freedom of economic initiative (Article 74). The aforementioned constitutional aspects are especially relevant regarding the recent d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pogodbena kazen v anglosaškem pravnem sistemu

Tanja Lončar, 1.6.2019

Obligacije

Tanja Lončar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se v pogodbenem pravu želijo izogniti kaznovalnemu elementu. Novejši primeri sodne prakse so to strogo tradicionalno stališče sicer nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti pri sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. Pri dogovarjanju o znesku, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, morata jasno izraziti svoj namen - ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebno če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, saj je v njem izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, nastale zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša - ob upoštevanju okoliščin vsakega primera - izluščiti namen strank, od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, pa bo odvisna veljavnost oziroma izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor o pogodbeni kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni. Ključne besede: pogodbena kazen, pavšalna odškodnina, kršitev pogodbe, common law, zmanjšanje pogodbene kazni Title:Penalty Clause in Common Law System Abstract: Contracting parties may agree on a penalty clause, which ob
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 52 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(23) Podjetje in delo(1275)

Leto objave

2019(34) 2018(37) 2017(55) 2016(45)
2015(39) 2014(40) 2013(32) 2012(34)
2011(43) 2010(41) 2009(49) 2008(42)
2007(50) 2006(29) 2005(67) 2004(62)
2003(66) 2002(82) 2001(80) 2000(61)
1999(57) 1998(49) 1997(32) 1996(56)
1995(34) 1994(37) 1993(22) 1992(15)
1991(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov