Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 27
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 651)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Obdavčevanje digitalne ekonomije

Matjaž Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 2/20201. Osnovne opredelitve 2. Korporacijsko obdavčevanje v digitalni ekonomiji 2.1. Področje uporabe 2.2. Pomembna digitalna prisotnost 2.3. Dobički, vezani na pomembno digitalno prisotnost 3. Davek na digitalne storitve 3.1. Predmet obdavčevanja digitalnih storitev 3.2. Davčni zavezanec 3
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Razkrita komisija, pripoznanje dolga

Vesna Kranjc, 1.4.2020

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2020Okvirno dejansko stanje Določena gospodarska družba (v nadaljevanju: Družba) se je prijavila na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev, na razpisu uspela in z določeno javno agencijo (v nadaljevanju: Javna agencija) sklenila pogodbo o sofinanciranju dela stroškov. Družba je finančno spodbudo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

Marijan Kocbek, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe. Ključne besede: prejemki poslovodnih oseb, javne delniške družbe, poročilo o prejemkih, politika prejemkov, sklep skupščine Title: Remuneration Policy for Directors - Rights of Shareholders and Information: According to the Proposed Act Amending the Companies Act (ZGD-1K)
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Prekluzije v nepravdnih postopkih

Mateja Končina Peternel, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Mateja Končina-Peternel, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Nestandardne oblike dela v sodni praksi

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2019

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2019

Delovna razmerja, Uprava

Etelka Korpič-Horvat, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti. Ključne besede: upravni postopek, osebni podatki, Splošna uredba, pravo Evropske unije, človekove pravice Title: Collection and Use of Personal Data in Administrative Procedures Abstract: As a result of the adoption of the General Data Protection Regulation (GDPR), a number of new legal aspects are emerging that affect the collection and other forms of processing of personal data in administrative proceedings. These concern both the issue of lawfulness of said processing in the light of the requirements of European Union law, which are complemented by the requirements of the protection of human rights, in particular regarding the protection of personal data. Administrative and judicial practice in the Republic of Slovenia will have to face these challenges in the future. Keywords: administrative procedure, personal data, GDPR, EU law, human rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Managementski trendi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj

Kraljić Suzana, Cajnko Petra, 1.6.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Suzana Kraljić, Petra Cajnko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: V gospodarsko razvitem svetu so zdravstvena zavarovanja pomemben dejavnik. Zavarovalništvo kot dejavnost brez dobro organizirane distribucije zavarovalnih zastopnikov ter posrednikov in drugih dejavnikov ne more učinkovito funkcionirati. Pri tem sta ključna visoka stopnja profesionalne integritete in strokovno znanje. Zaradi velike tržne skoncentriranosti zavarovalništva in konkurence med nosilci zavarovalne dejavnosti se danes stopnjujejo zahteve po etičnem ravnanju distributerjev, na kar opozarjajo tudi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Posebno pozornost je treba nameniti ustvarjanju zaupanja pri zavarovalcih do zavarovalnice, ki je glavni nosilec zavarovalne dejavnosti. Eden temeljnih ciljev v prispevku predstavljene raziskave je bil zaznati vrzeli v znanju in poznavanju sodobnih praks zdravstvenih zavarovanj, predvsem z vidika najšibkejših členov - zavarovalcev kot potrošnikov. Raziskava se je ukvarjala s poznavanjem zdravstvenih zavarovanj ter njihovih prednosti in slabosti pri zavarovalcih. Poseben poudarek je bil namenjen poznavanju pojmov zdravstvenih zavarovanj v korist družbe ter iskanju odgovora na vprašanje, kako lahko poznavanje ponudbe zdravstvenih zavarovanj koristi posamezniku, ko se odloči za sklenitev posamezne oblike prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za ta namen so bile raziskane različne možnosti in na podlagi anketnega vprašalnika empirično preverjeni managementski trendi, ki se pojavljajo v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Ključne besede: razvoj zavarovalništva, zavarovalna pogodba, zdravstveno zavarovanje, zavarovalniška pismenost, potrošniki Title: Management Trends in Modern Health Insurance Practice
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2019Vprašanja:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc, 1.4.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2019Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve? Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Pravna narava pogodbe o dobavi in montaži objekta, pregled in prevzem del, jamčevanje za napake

Vesna Kranjc, 1.1.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2019Stranki sta septembra 2013 sklenili pogodbo in jo imenovali kupoprodajna pogodba do faze delni ključ v roke (v nadaljevanju Pogodba). Predmet Pogodbe je izdelava, dobava in montaža stanovanjske hiše Naročnika (v Pogodbi imenovanega kupec) na podlagi načrtov PGD. Te je pridobil Naročnik in jih predložil Izvajalcu (v Pogodbi imenovanemu prodajalec). Pogodbeni rok za dokončanje se je iztekel avgusta 2014. Po Pogodbi Izvajalec v roku petih dni pred dokončanjem pogodbenih del pisno pozove Naročnika k prevzemu objekta; takrat se sestavi zapisnik o prevzemu. Ob prevzemu se ugotovijo vidne napake in določi rok za njihovo odpravo. Če Naročnik odkloni sodelovanje pri prevzemu oziroma zavrne prevzem iz neupravičenih razlogov, se šteje, da je objekt prevzet. Po Pogodbi je rok za reklamiranje skritih napak 30 dni po pojavi napake, objektivni roki so 35 let od prevzema za solidnost gradnje, deset let za streho in fasado, dve leti za preostala dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, Obradovič Borko, 1.1.2019

Plače v negospodarstvu, PRORAČUN

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa. Ključne besede: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, javni uslužbenci, upokojitev, odpravnina Title: Some (Still) Unresolved Dilemmas Regarding the Compulsory Retirement of Public Servants Abstract: This paper analyses the provisions of ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, referring to the (as yet) unresolved dilemmas regarding the (compulsory) retirement of public servants, such as the formality and the conclusion of the agreement on the continuation of the employment relationship and related settlement. The authors are delivering the concluding solutions, taking into account the grammatical interpretation and the teleological context of the rule in force at that time. Keywords: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, public servants, retirement, settlement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

Suzana Kraljić, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost. Ključne besede: poslovna sposobnost, popis premoženja, želje varovanca, dovoljenje centra za socialno delo, malomarnost Title: Guardianship for Adults and Care for Ward’s Property Abstract: The new Family Code brings many novelties. Guardianship for adults is subject to one of the most important novelties because it no longer depends on the deprivation of the capacity to contract. The latter is determined, especially by the Convention on the Rights of Persons with Disabilities and the practice of the European Court of Human Rights, as a gross interference in human rights and thus the devaluation of a person. Adults who are not able to take care of themselves, for their rights and entitlements, and are placed under guardianship, need to be provided with all the necessary assistance in all areas of their life. Care for property of a ward is of crucial importance, since it can also provide economic safety for the client. Keywords: capacity to contract, inventory of property, wishes of a ward, permission of the Centre for Social Work, negligence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Razvoj socialne varnosti in varovanje človekovega dostojanstva v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Avtorica v uvodu prispevka navede, da je prihodnji razvoj družbe v prihodnosti odvisen od treh temeljnih dejavnikov: ekonomije, zagotavljanja socialne varnosti ter skrbi za zdravo življenjsko okolje in ohranjanje narave. Gre za razvoj ekonomske (materialne), družbene in okoljske blaginje. Prispevek obravnava razvoj socialne varnosti in varovanja dostojanstva v Republiki Sloveniji kot pomembnega segmenta razvoja družbene blaginje in socialne države. Avtorica prikaže posamezne izbrane odločitve Ustavnega sodišča s področja pravic iz socialne varnosti. Odločitve, ki po njenem mnenju niso prispevale k razvoju socialne države, tudi kritično oceni. Ugotavlja, da je Ustavno sodišče največ odločitev, ki zadevajo socialno varnost, sprejelo na področju pokojninskega zavarovanja, kar je razumljivo, saj je skoraj 30 odstotkov slovenskega prebivalstva upokojencev. Ustava je zakonodajalcu dala pooblastilo, da ureja socialna zavarovanja, na katerih temelji socialna varnost prebivalstva. Zato mora biti Ustavno sodišče pri presojah vsebin teh zavarovanj zadržano. To pa ne pomeni, da ne bdi nad varstvom jedra teh pravic. Če zakonodajalec poseže v bistvo človekove pravice, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, poseže tudi v pravico do človekovega dostojanstva. Dostojanstvo človeka pa je temeljna vrednota, ki pripada vsem ljudem. Ključne besede: socialna varnost, družba blaginje, ustavno sodišče, socialna država, načelo, človekova pravica, dostojanstvo Title: Development of Social Security and Protection of Human Dignity in the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: In the introduction to this article, the author mentions that the future development of society depends on three fundamental factors: economy, social security, and protection of a healthy living environment and nature conservation. These refer to the development of economic (material), social, and environmental prosperi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Položaj večinskega lastnika glede odločanja o vodenju poslov v delniški družbi - razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja

Marijan Kocbek, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku avtor obravnava možnosti večinskega (kontrolnega) delničarja, da odloča o vodenju poslov v delniški družbi. Pri tem ugotavlja, da ZGD-1 to vprašanje v delniških družbah v dvotirnih ali enotirnih sistemih upravljanja ureja zelo različno. V delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, uprava samostojno vodi družbo in odloča o vodenju poslov. Večinski delničar in skupščina pa za odločanje o tem razen v izrednih primerih nista pristojna. Bistveno drugače je v delniških družbah z enotirnim sistemom, kjer lahko večinski delničar prek skupščine daje navodila upravnemu odboru ali izvršnim direktorjem. Avtor podrobneje analizira korporacijskopravne institute, ki zagotavljajo takšno razmerje med organi delniških družb. Ključne besede: večinski delničar, vodenje družbe, uprava, upravni odbor, nadzorni svet Title: The Majority Owner and Decisions on the Conduct of Business in a Public Company - Differences between the One-Tier and Two-Tier Management Systems Abstract: The article discusses the possibilities of a majority (controlling) shareholder to make decisions on the conduct of business in a public company. It concludes that this issue is regulated substantially differently in the Companies Act (ZGD-1), depending on whether it deals with a two-tier or a one-tier management system. In public limited companies with a supervisory board, the management board runs the company and decides on the conduct of business independently. Except in extraordinary cases, the majority shareholder and the general meeting have no (direct) power over these matters. This is fundamentally different in public companies with a one-tier system, where the majority shareholder can - through the general meeting - give instructions to the board or executive directors. The author analyses in detail the corporate legal institutes that provide such a relationship between the bodies of a public limited company. Keywords: majority shareholder, conduc
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 27 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(8) Podjetje in delo(643)

Leto objave

2020(6) 2019(15) 2018(15) 2017(20)
2016(22) 2015(16) 2014(15) 2013(9)
2012(19) 2011(25) 2010(23) 2009(25)
2008(33) 2007(31) 2006(27) 2005(30)
2004(31) 2003(37) 2002(32) 2001(32)
2000(29) 1999(34) 1998(25) 1997(24)
1996(27) 1995(20) 1994(6) 1993(9)
1992(7) 1991(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov