Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 56
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1389)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Revizorjevo poročilo o preiskavi računovodskih izkazov

Daniel Zdolšek, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Pri preiskavi računovodskih izkazov (iz preteklosti) je revizorjev končni izdelek poročilo o (opravljeni) preiskavi računovodskih izkazov. Gre za posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor in v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Namen revizorjeve podaje zagotovila je povečanje zaupanja predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je sicer pripravil subjekt preiskovanja. Pri preiskovanju računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja - Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti (z oznako 2400, izdan v 2012). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 57. členu določa zavezance, pri katerih mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov, sestave in vsebine revizorjevega poročila o preiskavi računovodskih izkazov ne ureja niti ne določa drugih (obveznih) sestavin. V prispevku je prikazana sestava poročila o preiskavi, pripravljenega v skladu s Prenovljenim Mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400, in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi. Predstavljena različica poročila (z revizorjevim sklepom brez pridržkov o računovodskih izkazih subjekta preiskovanja) je najpogosteje uporabljena v dejanski praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vprašanje pravnega dometa analogne uporabe pravila prvega odstavka 397. člena ZGD-1 pri družbah z omejeno odgovornostjo

Aljoša Dežman, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Avtor v članku obravnava vprašanje, ali se mora za pridobitev pravice do izpodbijanja skupščinskega sklepa pravilno vabljeni družbenik osebno ali prek svojega pooblaščenca udeležiti skupščine družbe z omejeno odgovornostjo in na njej napovedati izpodbijanje oziroma ali lahko slednje zaradi smiselne uporabe pravil o delniški družbi nadomesti le izjava družbenika brez fizične udeležbe (njegove ali njegovega pooblaščenca) na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja. Ključne besede: gospodarsko statusno pravo, izpodbijanje, sklep skupščine, družba z omejeno odgovornostjo Title: Questions regarding the Legal Scope of Analogous Use of Provision from the First Paragraph of Article 397 of the Slovenian Companies Act in Cases of Limited Liability Companies Abstract: The author examines whether in order to obtain the right to challenge the general meeting resolution, the properly invited shareholder must attend the general meeting of the limited liability company in person or through their proxy and announce the intended contestation, or whether the latter can be replaced by only a statement of the shareholder without physical participation (by them or their proxy) at the general meeting and without explicitly giving a statement of contestation at the general meeting due to the sensible application of the rules on the company. Keywords: economic status law, contestation, shareholders assembly decision, limited liability company
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Stečajni postopek in stvarnopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Ob upoštevanju nac?ela koncentracije stec?ajnega postopka iz 227. c?lena ZFPPIPP izloc?itveni upnik v razmerju do stec?ajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izloc?itvene pravice. Slednja po razlagi Ustavnega sodišc?a preneha šele
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

Drago Dubrovski, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Drago Dubrovski, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja. Ključne besede: kriza, sanacija, prestrukturiranje, insolvenčno pravo, insolvenčni postopki, prisilna poravnava, poslovni model Title: Are In-Court Compulsory Composition Proceedings in Fact Restructuring Proceedings Abstract: A crisis is a short-term adverse, unwanted and critical situation in a company, which directly threatens the continued existence and development of a company, and therefore its risk management programmes or reorganisation proceedings are highly demanding, risky and uncertain about the final outcome. A compulsory composition proceeding is one
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Nadomestno kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako in
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju. Vprašanja Postavljajo se vprašanja: - kakšne so pravne značilnosti vmesne dividende v družbi z omeje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

Marijan Kocbek, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe. Ključne besede: prejemki poslovodnih oseb, javne delniške družbe, poročilo o prejemkih, politika prejemkov, sklep skupščine Title: Remuneration Policy for Directors - Rights of Shareholders and Information: According to the Proposed Act Amending the Companies Act (ZGD-1K)
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

Peter Podgorelec, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K - je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je - z izjemo javne objave podatkov o poslu - razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1. Ključne besede: Direktiva 2017/828, posli s povezanimi strankami, implementacija, odobritev posla, objava podatkov o poslu
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄5

Finančna asistenca in pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb

Avtor ni naveden, 1.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2019ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2019Vprašanja:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih

Žiga Cvetko, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do nji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pravni vidiki in pasti družbeno odgovornega poslovanja podjetij

Maksimilijan Gale, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maksimilijan Gale, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo. Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Vprašanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora

Strojin Štampar Anja, Franca Valentina, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Anja Strojin Štampar, Valentina Franca, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Članek obravnava pojem neodvisnosti predstavnikov delavcev v organih družbe, ki so v dvojni vlogi predstavnikov zaposlenih in članov nadzornega organa. Vprašanje je analizirano z vidikov korporativnega upravljanja in sistema delavskega soupravljanja. Zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne določa izrecno njihovih nalog, ampak se sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, ki predpisuje osebno izvajanje korporacijskopravnih mandatov in ravnanje v skladu z interesi družbe. Prispevek analizira tudi zakonske določbe in priporočila dobre prakse glede odpravljanja in upravljanja nasprotij interesov v gospodarskih družbah. Ravno tako so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki kažejo na različno razumevanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora in posledično na različne pristope k obvladovanju teh situacij. Ugotovitve tako izvedene analize nakazujejo pravne in praktične dileme glede neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v organih nadzora, kar je lahko osnova za morebitne zakonske spremembe kot tudi za nadaljnje raziskave tega kompleksnega področja. Ključne besede: delavski predstavniki v organih nadzora, neodvisnost, nasprotje interesov, nadzorni svet, upravni odbor, svet delavcev Title: The Issue of Independence of Board-Level Employee Representatives Abstract: This article examines the concept of independence of board-level employee representatives in their dual role as employee representatives and members of supervisory bodies. The issue has been analysed from the perspective of corporate governance and from the perspective of workers'' participation in company management. The act governing workers'' participation in management of corporate entities does not explicitly define their tasks, but rather refers to the Companies Act, which prescribes personal execution of corporate terms of office and acting in accordance with the interests of the company. The ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Posledice ukinitve registrskih računov za vinkulirane delnice

Leskovec Borut, Urankar Žiga, 1.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Borut Leskovec, Žiga Urankar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos. Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator deci
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 56 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(6) Podjetje in delo(1383)

Leto objave

2020(11) 2019(29) 2018(23) 2017(26)
2016(44) 2015(43) 2014(50) 2013(31)
2012(35) 2011(49) 2010(45) 2009(30)
2008(46) 2007(53) 2006(70) 2005(60)
2004(71) 2003(57) 2002(69) 2001(86)
2000(64) 1999(74) 1998(84) 1997(58)
1996(57) 1995(39) 1994(20) 1993(15)
1992(30) 1991(20)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov