Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 55
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1372)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

Marijan Kocbek, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe. Ključne besede: prejemki poslovodnih oseb, javne delniške družbe, poročilo o prejemkih, politika prejemkov, sklep skupščine Title: Remuneration Policy for Directors - Rights of Shareholders and Information: According to the Proposed Act Amending the Companies Act (ZGD-1K)
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

Peter Podgorelec, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K - je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je - z izjemo javne objave podatkov o poslu - razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1. Ključne besede: Direktiva 2017/828, posli s povezanimi strankami, implementacija, odobritev posla, objava podatkov o poslu
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Identifikacija delničarjev in olajšanje

Saša Prelič, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih

Žiga Cvetko, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do nji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ničnost letnega poročila

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Vprašanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora

Strojin Štampar Anja, Franca Valentina, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Anja Strojin Štampar, Valentina Franca, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Članek obravnava pojem neodvisnosti predstavnikov delavcev v organih družbe, ki so v dvojni vlogi predstavnikov zaposlenih in članov nadzornega organa. Vprašanje je analizirano z vidikov korporativnega upravljanja in sistema delavskega soupravljanja. Zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne določa izrecno njihovih nalog, ampak se sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, ki predpisuje osebno izvajanje korporacijskopravnih mandatov in ravnanje v skladu z interesi družbe. Prispevek analizira tudi zakonske določbe in priporočila dobre prakse glede odpravljanja in upravljanja nasprotij interesov v gospodarskih družbah. Ravno tako so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki kažejo na različno razumevanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora in posledično na različne pristope k obvladovanju teh situacij. Ugotovitve tako izvedene analize nakazujejo pravne in praktične dileme glede neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v organih nadzora, kar je lahko osnova za morebitne zakonske spremembe kot tudi za nadaljnje raziskave tega kompleksnega področja. Ključne besede: delavski predstavniki v organih nadzora, neodvisnost, nasprotje interesov, nadzorni svet, upravni odbor, svet delavcev Title: The Issue of Independence of Board-Level Employee Representatives Abstract: This article examines the concept of independence of board-level employee representatives in their dual role as employee representatives and members of supervisory bodies. The issue has been analysed from the perspective of corporate governance and from the perspective of workers'' participation in company management. The act governing workers'' participation in management of corporate entities does not explicitly define their tasks, but rather refers to the Companies Act, which prescribes personal execution of corporate terms of office and acting in accordance with the interests of the company. The ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Posledice ukinitve registrskih računov za vinkulirane delnice

Leskovec Borut, Urankar Žiga, 1.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Borut Leskovec, Žiga Urankar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos. Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator deci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odškodninska odgovornost poslovodstva banke za kredite

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Obligacije, Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g., d. o. o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odškodninska odgovornost poslovodstva in soglasje nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v druž- bi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pravni vidiki in pasti družbeno odgovornega poslovanja podjetij

Maksimilijan Gale, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maksimilijan Gale, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo. Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2019Vprašanja:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vpliv ustanovitve hčerinske družbe s stvarnim vložkom na pravni položaj upnikov družbe ustanoviteljice

Saša Prelič, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2019Dejansko stanje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odločanje nadzornega sveta (2. del)

Kristijan Zakšek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila in davki

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odpoklic uprave

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost direktorjev vseh družb v koncernu za škodljiva navodila in posojila

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Institut cenovnih škarij – kazalnik razlik med cilji konkurenčnega prava v ZDA in EU

Dušan Mitrović, 1.4.2019

Varstvo konkurence, cene

Dušan Mitrović, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek obravnava cenovne škarje kot obliko zlorabe prevladujočega položaja. Osredotoča se na pojav povsem različne obravnave cenovnih škarij v sodni praksi Zveznega vrhovnega sodišča ZDA in Sodišča EU. Ob primerljivi pravni podlagi skoraj enake dejanske stanove cenovnih škarij Zvezno vrhovno sodišče ZDA obravnava kot dovoljeno tekmovanje na račun učinkovitosti, Sodišče EU pa kot izključevalno zlorabo prevladujočega položaja. Paradoks prepovedi cenovnih škarij, ki je v tem, da njihova prepoved zvišuje cene proizvodov in storitev na relevantnem trgu in tako bolj koristi konkurentom kot potrošnikom, razkriva, da gre razlog za različno obravnavo cenovnih škarij iskati v različnih ciljih in varovanih dobrinah konkurenčnega prava v EU in v ZDA. Medtem ko antitrust v ZDA prepoveduje le tista izključevalna ravnanja, ki škodujejo blaginji potrošnikov, Evropska komisija in Sodišče EU 102. člen Pogodbe o delovanju EU razlagata na način, da prepoveduje tudi nekatera omejevalna ravnanja, ki škodujejo le blaginji konkurentov. S tem v konkurenčno pravo EU vpletata koncepte prava reguliranih sektorjev, katerih namen je nižanje vstopnih ovir novim podjetjem za vstop na trg. Namen prispevka je prikazati, da s prepovedjo cenovnih škarij Evropska komisija in Sodišče EU to počneta na škodo blaginje potrošnikov in grobo posegata v pravno varnost podjetij s prevladujočim položajem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Delitev dobička v d. o. o.

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega [dobička] ne ureja drugače. Sodba VS RS III Ips 74/2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Odločanje nadzornega sveta (1. del)

Kristijan Zakšek, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa Title: Passing of Resolutions by The Supervisory Board (Part 1) Abstract: The main theme of the author's work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law. Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Revizorjevo poročilo po novem in prenovljenih Mednarodnih standardih revidiranja

Daniel Zdolšek, 1.1.2019

Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pri izdelavi revizorjevega poročila, ki vključuje mnenje o računovodskih izkazih (posamičnih ali konsolidiranih) revidiranega subjekta, se uporabljajo Mednarodni standardi revidiranja. Maja 2018 so bili objavljeni v slovenski jezik prevedeni nov in prenovljeni Mednarodni standardi revidiranja (novi z oznako 701 ter prenovljeni z oznakami 700, 705, 706, 570 in 720), ki se morajo uporabljati pri revizijah računovodskih izkazov. Nastali so kot odziv revizijske stroke na globalno finančno in gospodarsko krizo, začeto v letu 2008. Namen je (bil) povečanje zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze in njihove revizije, povečanje preglednosti in sporočilne vrednosti revizorjevega poročila, okrepitev komunikacije med revizorjem in različnimi deležniki itd. V prispevku je prikazana sestava revizorjevega poročila in njegove (pomembnejše) vsebine oziroma razdelki, vključno z nekaterimi zgledi, pripravljenimi v skladu z novim in prenovljenimi Mednarodnimi standardi revidiranja. Prikazana je različica revizorjevega poročila (z revizorjevim mnenjem brez pridržkov o računovodskih izkazih revidiranega subjekta), ki se najpogosteje uporablja v praksi. Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjevo mnenje, mnenje brez pridržkov, pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja, Zakon o revidiranju, slovenska ureditev Title: Auditor's Report in Accordance with New and Revised International Standards on Auditing Abstract: International Standards on Auditing are used to prepare an auditor's report that includes an opinion on the financial statements (single or consolidated) of the audited entity. In May 2018, the Slovene translation of new and revised International Standards on Auditing (new with number 701 and revised with numbers 700, 705, 706, 570 and 720) were publicly released. These Standards have to be used in the audits of financial statements. New and revised International Standards on Audit
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 55 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(6) Podjetje in delo(1366)

Leto objave

2019(26) 2018(23) 2017(26) 2016(44)
2015(43) 2014(50) 2013(28) 2012(35)
2011(49) 2010(45) 2009(30) 2008(46)
2007(53) 2006(70) 2005(60) 2004(71)
2003(57) 2002(69) 2001(86) 2000(64)
1999(74) 1998(84) 1997(58) 1996(57)
1995(39) 1994(20) 1993(15) 1992(30)
1991(20)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov