Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 159
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 3968)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pregled temeljnih teoretskih problemov posebnega dela KZ-1

Damjan Korošec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Damjan Korošec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skupina profesorjev kazenskega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred leti s pilotnim projektom začela pravnoteoretsko poglobljen komentar posebnega dela KZ-1. Projekt se je razvil v večletno monumentalno raziskovalno delo. Poimenovali smo ga Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, ker na najbolj poglobljen način, kot pač to v slovenskih danostih zmoremo, analizira dogmatična vprašanja vsake inkriminacije in tako vsak posamičen komentar predstavlja samostojno znanstveno razpravo. Projekt je zdaj končan in besedilo je v obliki več tisoč natipkanih strani obsegajoče večdelne knjige tik pred izidom. V tem referatu slovenski javnosti prvič predstavljamo strnjen in pregleden povzetek kritičnih ugotovitev. Posebni del slovenskega kazenskega prava je daleč od optimalnega. Ima številne sistemske in druge pomanjkljivosti, zato bodo potrebni veliki napori za njegovo izboljšanje, zlasti na zakonodajni ravni. Največje težave so pri rabi tako imenovanega kolektivnega kaznivega dejanja, inkriminacijah, ki uporabljajo množinske oblike samostalnikov kot zakonske znake, pri objektivnem pogoju kaznivosti in pri hujši posledici. Ključne besede: Slovenija, kazensko pravo, KZ-1, posebni del, kolektivno kaznivo dejanje, objektivni pogoj kaznivosti, hujša posledica Title: Overview of Main Theoretical Problems of the Special Part of CC-1 (of Slovenia) Abstract: Years ago, a group of criminal law professors from the Faculty of Law of the University of Ljubljana started a test project of a theoretically thorough commentary of the special part of the Slovenian Criminal Code (CC-1). This project grew into a year-long monumental research. We called it "Full Scientific Commentary of the Special Part of CC-1", because it delivers the most thorough analysis of legal theoretical questions of each and every Slovenian incrimination norm the Slovenian criminal legal science is capable of in given realities. The project is now finished and the t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

Saša Prelič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku. Ključne besede: denarna odpravnina, menjalno razmerje, deleži, poravnalni odbor, sodni preizkus Title: Judicial Test of the Adequacy of Exchange Ratio or Appraisal Remedy for Minority Shareholders Abstract:The article discusses the peculiarities of a judicial test of an exchange ratio and adequacy of appraisal remedy. The author examines the legal positions that entitle shareholders to obtain shares according to the appropriate exchange ratio or to obtain appraisal remedy. Adequacy of the aforementioned rights is legally admissible only within special judicial procedure. Keywords: appraisal remedy, exchange ratio, shares, settlement committee, judicial test
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Odgovornost uprave obvladujoče družbe za zakonitost poslovanja odvisnih družb

Peter Podgorelec, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skrb za zakonitost delovanja je ena temeljnih dolžnosti poslovodstva vsake družbe. V primeru koncernske povezanosti se ta dolžnost razširi še na odvisne družbe, kar pomeni, da je uprava odgovorna za zakonitost delovanja ne le "lastne", to je obvladujoče družbe, ampak tudi odvisnih družb. To izhaja iz splošne določbe 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o skrbnosti in odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora. Zaradi nezakonitosti na ravni odvisnih družb lahko obvladujoči družbi nastane posredna, v nekaterih primerih pa celo neposredna škoda. V zvezi z vzpostavitvijo sistema koncernske "skladnosti" (angl. compliance) in potrebnim informacijskim tokom med družbami v skupini je nekaj pravnih dilem, ki pa so omejene na primere, ko je odvisna družba organizirana kot delniška družba. Ključne besede: koncernske družbe, nezakonitosti na ravni odvisnih družb, dolžnosti uprave obvladujoče družbe, koncernski sistem "skladnosti", implementacija ukrepov in informacijski tok v skupini družb Title: Group Compliance Liability of the Dominant Company's Management Board Abstract: Compliance concern is a fundamental duty of any company management. For a group of companies, this duty also extends to subsidiaries, which means that the management board is not only liable for the compliance of its "own", i.e. dominant company, but also of subsidiaries. This follows from the general provision of Article 265 of the Companies Act (ZGD-1) on the care and liability of the members of the management or supervisory bodies. Due to the unlawfulness at the level of subsidiaries, the dominant company may suffer indirect or, in some cases, even direct damage. In connection with the establishment of the group compliance system and the necessary information flow between companies within the group, certain legal dilemmas exist, which are limited to cases where a subsidiary is organised as a public limited company. Keywords: group of companies, u
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Položaj večinskega lastnika glede odločanja o vodenju poslov v delniški družbi - razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja

Marijan Kocbek, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku avtor obravnava možnosti večinskega (kontrolnega) delničarja, da odloča o vodenju poslov v delniški družbi. Pri tem ugotavlja, da ZGD-1 to vprašanje v delniških družbah v dvotirnih ali enotirnih sistemih upravljanja ureja zelo različno. V delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, uprava samostojno vodi družbo in odloča o vodenju poslov. Večinski delničar in skupščina pa za odločanje o tem razen v izrednih primerih nista pristojna. Bistveno drugače je v delniških družbah z enotirnim sistemom, kjer lahko večinski delničar prek skupščine daje navodila upravnemu odboru ali izvršnim direktorjem. Avtor podrobneje analizira korporacijskopravne institute, ki zagotavljajo takšno razmerje med organi delniških družb. Ključne besede: večinski delničar, vodenje družbe, uprava, upravni odbor, nadzorni svet Title: The Majority Owner and Decisions on the Conduct of Business in a Public Company - Differences between the One-Tier and Two-Tier Management Systems Abstract: The article discusses the possibilities of a majority (controlling) shareholder to make decisions on the conduct of business in a public company. It concludes that this issue is regulated substantially differently in the Companies Act (ZGD-1), depending on whether it deals with a two-tier or a one-tier management system. In public limited companies with a supervisory board, the management board runs the company and decides on the conduct of business independently. Except in extraordinary cases, the majority shareholder and the general meeting have no (direct) power over these matters. This is fundamentally different in public companies with a one-tier system, where the majority shareholder can - through the general meeting - give instructions to the board or executive directors. The author analyses in detail the corporate legal institutes that provide such a relationship between the bodies of a public limited company. Keywords: majority shareholder, conduct of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora - de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

Anja Strojin Štampar, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anja Strojin-Štampar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetletjih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dobre prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019. Ključne besede: politika prejemkov, organi vodenja, organi nadzora, delničarska direktiva, razkritja prejemkov, fiksni in variabilni prejemek Title: Directors’ Remuneration Policy - De Lege Lata and its Harmonisation with the Shareholder’ Rights Directive II Abstract: Remuneration is one of the key instruments for shareholders to align their interests and those of their directors. Over the last two decades, the discussion on the remuneration has been focused primarily on the appropriateness of remuneration policies in the listed companies, and on the role of shareholders in the determination of remuneration policy (say-on-pay initiatives). To this end, numerous law amendments and best practice recommendations have been adopted. The latest legal act in this field is the Shareholders' R
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo

Borut Bratina, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek:Družba z omejeno odgovornostjo ima že 125-letno tradicijo in je še vedno najbolj priljubljena statusna oblika gospodarske družbe. Danes je aktualna njena uporaba za tehnološko najbolj inovativna podjetja (zagonska podjetja), njena različica - enoosebna d. o. o. - pa naj bi se uporabljala v skladu s pravom EU za čezmejno delovanje na enotnem evropskem trgu. V članku avtor prikaže osnovne značilnosti zagonskih podjetij in njihovo financiranje s prvo prodajo žetonov - ICO. Ob tem opozori na najnovejšo sodno prakso v Sloveniji na področju civilnih odškodninskih sporov in kaznivega dejanja zlorabe položaja v enoosebni d. o. o.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema

Viktorija Žnidaršič Skubic, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Viktorija Žnidaršič-Skubic, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je novost slovenskega družinskega prava, ki jo je prinesel sprejem Družinskega zakonika. V prispevku avtorica analizira nekatera vprašanja, ki se bodo ob uvedbi instituta oziroma ob njegovi uporabi v praksi nedvomno pojavljala. Na začetku opozori na problematiko poimenovanja instituta, ki po njenem mnenju ni ustrezno, zato uporablja stari, uveljavljeni izraz ženitna pogodba. V nadaljevanju analizira pravne vidike posameznih problemskih sklopov, kot so na primer vprašanja, ki zadevajo subjekte ženitne pogodbe, časovni vidik sklepanja in učinkovanja te pogodbe ter vprašanja njene vsebine. Avtorica prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je bila uvedba avtonomije na področju premoženjskih razmerij med zakoncema nujna in je kot takšna dobrodošla, hkrati pa tudi opozarja, da se je Pandorina skrinjica križev in težav pri presoji premoženjskih razmerij med zakoncema na ta način zdaj šele zares odprla. Ključne besede: pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, ženitna pogodba, premoženjski režim med zakoncema, premoženjska razmerja med zakoncema, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, nesklenjena partnerska zveza Title: Marriage Contract Abstract: The agreement on the regulation of property relations between spouses (marriage contract) is a novelty of Slovene family law, which was brought about by the adoption of the Family Code. In the paper, the author analyses some of the open questions that will undoubtedly appear upon introduction of the institute or upon use in practice. Initially, the author draws attention to the issue of the institution name, which, in her opinion, is inappropriate; therefore, in the article, the author uses the old and established term: marriage contract. The author continues with an analysis of the legal aspects of specific problems on the matter, such as questions regarding subjects of a marriage
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Izbrana novejša sodna praksa s področja plačila za delo

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2018

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa s področja plačila za delo. Ker gre za spore z denarnim zahtevkom, v katerih je bila revizija dovoljena nad zneskom 40.000 evrov, pri nižjih zneskih pa jo je moralo vrhovno sodišče dopustiti, je sodne prakse vrhovnega sodišča manj in prevladuje sodna praksa višjega sodišča. Predstavljene so odločbe o vprašanjih zapadlosti plače in s tem povezanim vprašanjem plačilnega dne in zastaranja, odločbe v zvezi s pobotom plače, višino plače, dogovorjeno plačo in znižano plačo, odločbe o dodatku za delovno dobo, plačilu za dan praznika, plačilu v primeru neupravičene odsotnosti z dela in nadomestilu plače, odločbe v zvezi z različnimi vrstami odpravnin in odločba vrhovnega sodišča, s katero je spremenilo sodno prakso v zvezi z odločanjem o plačilu davkov in prispevkov od zneskov, dosojenih v delovnih sporih. Ključne besede: plača, nadomestilo plače, pobotanje plače, zapadlost plače, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, odpravnina, plačilo davkov in prispevkov Title: Selected Case Law on Remuneration for Work Abstract: The article presents the recent case law on remuneration for work. As it deals with disputes related to monetary claims, where a review is allowed for amounts of over 40,000 euros or below this sum if approved by the Supreme Court, case law of the latter is scarce, while the case law of higher courts is more extensive. The article examines decisions on question of maturity of salary and related payday and statute of limitation, decisions on salary offsets, amount of salary, agreed-upon salary and reduced salary, decisions on seniority-based pay increments, payment for holidays, payments in the event of unjustified absence from work and salary compensation, decisions related to various types of severance pays, and the decision of the higher court that changed the case law regarding decisions on payments of taxes and contributions from amounts awarded
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Regulacija in liberalizacija trga poštnih storitev

Til Rozman, 1.10.2018

Poštni promet in telekomunikacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Til Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava regulacijo trga poštnih storitev v luči spremenjenih tržnih razmer. Uvodni predstavitvi sledi poglavje, ki prikazuje vsebinski oris regulacije v EU. Tretje poglavje temeljne koncepte problematizira z vidika tržnih trendov. Po dvajsetih letih od sprejema (prve) Direktive je očitno, da je konkurenca v številnih državah članicah relativno šibko razvita na trgu pisem in relativno dobro razvita na trgu paketov. Dosedanje izkušnje z izvajanjem Direktive v praksi in korenite spremembe trga dajejo legitimnost vprašanju: Ali Direktiva še ustreza svojemu namenu? Ker obseg tega prispevka ne omogoča celovite obravnave zastavljenega vprašanja, se osredotoča le na nekatere vidike - opredelitev univerzalne storitve, njene kakovosti in financiranja, razumevanje tarifnih načel in regulacija dostopa do omrežja. Ključne besede: univerzalna poštna storitev, dostop do poštnega omrežja, tarifna načela, nediskriminacija, kompenzacijski sklad Title: Regulation and Liberalisation of the Postal Services Market Abstract: This paper addresses regulation of the postal services market in the light of the changing market conditions. Introduction to the topic is followed by the second chapter, which describes the EU regulatory framework. The third chapter challenges key concepts of postal regulation from the perspective of the changing market conditions. 20 years after adoption of the first Directive, it is evident that competition is, on the one hand, weak in the letter market and, on the other hand, well developed in the parcel market. The changing market and years of experiences with the Directive legitimise the following question: Is the Directive still fit for its purpose? Since the scope of the paper does not allow a comprehensive approach, only fragments of the selected contemporary issues are addressed - definition of the universal service, its quality and financing, understanding of the tariff principles and access to the network. Keywords:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nepravdni in izvršilni postopki v ustavnosodni presoji

Dunja Jadek Pensa, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Dunja Jadek-Pensa, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek je razčlenjen v dva sklopa. V prvem delu poskuša sumarno orisati pomen poštenosti sodnega postopka za udejanjanje vladavine prava in izgrajevanje zaupanja v sodno vejo oblasti. V drugem delu povzema iz izbranih odločb Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na nekatere dileme izvršilnega in nepravdnega postopka. Ideja je približati bralcu ustavnopravno razsežnost s posebnim poudarkom na področju izvršilnih in nepravdnih postopkov, pa tudi osnovne značilnosti razreševanja ustavnopravnih dilem. Ključne besede: načelo pravne države, poštenost postopka, odvzem svobode, obrazložena sodna odločba, zloraba izvršbe, izvršba zaradi zagotovitve stikov z otroki, začasni zastopnik pri izvršbi na stanovanje, odvzem svobode Title: Constitutional Adjudication in Enforcement and Non-Litigious Civil Proceedings Abstract: This article is composed of two parts. The first part briefly outlines the importance of a fair trial for implementing the rule of law and supporting the confidence in judiciary. The second part summarises some of the decisions of the Constitutional Court concerning certain dilemmas of enforcement and non-litigious civil proceedings. The idea is to present a constitutional dimension of these dilemmas and basic characteristics of the rule-governed decision-making when a constitutional issue is raised. Keywords: the principle of the rule of law, fair trial, deprivation of liberty, reasoning of a judgement, abuse of civil enforcement proceedings, enforcement of child arrangements order, provisional representation when selling an apartment in the procedure of execution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Varstvo potrošnikov in sodelovalno gospodarstvo

Petra Weingerl, 1.10.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Najbolj pereče vprašanje sodelovalnega gospodarstva za pravo varstva potrošnikov je pravna narava razmerij med strankami, ki so vpletene v transakcijo prek spletne platforme. Od določitve pravne narave teh razmerij je odvisno, ali se v določenem primeru uporabi pravo varstva potrošnikov (v razmerjih spletna platforma - kupec, spletna platforma - ponudnik in/ali ponudnik - kupec). V EU se namreč pravila s področja prava varstva potrošnikov uporabljajo kot lex specialis v razmerju do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev le v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C). Če pravne narave razmerij ni mogoče jasno določiti, to povzroča negotovost glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v poslovanje prek spletnih platform. Prispevek bo osvetlil to problematiko in podal pregled potrošniške zakonodaje, ki jo morajo stranke pri poslovanju prek spletne platforme upoštevati, ko sklepajo pogodbe s potrošniki. Ključne besede: varstvo potrošnikov, spletne platforme, razmerja B2C, razmerja C2C, ponudnik, potrošnik, storitve informacijske družbe, nepoštene poslovne prakse, pojasnilna dolžnost Title: Consumer Protection and the Sharing Economy Abstract: The most pressing issue of the sharing economy for consumer protection is the legal nature of relationships between parties involved in a transaction through an online platform. The application of the consumer protection rules depends on the determination of the legal nature of these relationships (i.e. online platform - buyer, online platform - provider and/or provider - buyer). In the EU, the rules on consumer protection apply as a lex specialis with regard to the general laws of obligations of the Member States, and can only be considered in cases where contracts are concluded between traders and consumers (B2C). If the legal nature of these relationships cannot be clearly defined, this causes uncertainty regarding the rights and oblig
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

Klemen Drnovšek, 1.8.2018

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša številne novosti na različnih gospodarskih področjih. Kot ena izmed glavnih uporabnih vrednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov se omenja tudi možnost sklepanja avtomatično izvršljivih pogodb. Tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts) se sklepajo v obliki računalniške kode. Po oblikovanju računalniške kode (sklenitvi pametne pogodbe) vsebine pogodbenega razmerja ni več mogoče spremeniti. Ko se izpolnijo vnaprej določeni pogoji, se pametna pogodba avtomatično izpolni. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov naj bi jamčila izpolnitev, saj pametne pogodbe po njeni sklenitvi ni več mogoče preklicati ali zaustaviti. Zaradi posebnih značilnosti pametnih pogodb se postavljajo vprašanja o njihovi pravni veljavnosti in o morebitni potrebi po sprejetju novih pravil na področju pogodbenega prava. Avtor v prispevku najprej pojasni osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pojem pametne pogodbe, v nadaljevanju pa obravnava vprašanja glede pravnih vidikov sklepanja pametnih pogodb ter glede vpliva sklepanja pametnih pogodb na uporabo in razlago pravil pogodbenega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vpis omejitve zastopanja v sodni register

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi podzakonskega akta, s katerim je določena omejitev pooblastil zakonitega zastopnika javnega zavoda, v Uradnem listu ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učinka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 159 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(511) 7(79) 6(41) 6-7(1226)
5(410) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(428) 2(454) 1(470)

Leto objave

2019(13) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov