Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 160
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 3990)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vinkulirane delnice in njihova prenosljivost

Miha Šlamberger, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Pridobitev in odsvojitev "lastnih" zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Načela evropskega zadružnega prava (PECOL)

Franci Avsec, 1.7.2018

Izobraževanje, kultura, znanost in šport

Franci Avsec, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: V letu 2017 je skupina profesorjev zadružnega prava iz sedmih evropskih držav (Finske, Francije, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva) objavila Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), ki opredeljujejo definicijo zadruge, zadružne vrednote in načela, ki jih je proglasila Mednarodna zadružna zveza v svoji Izjavi o zadružni istovetnosti iz leta 1995. Načela PECOL razlikujejo zadruge, ki delujejo pretežno v korist svojih članov kot uporabnikov, dobaviteljev ali delavcev (v osnutku PECOL poimenovane kot vzajemne zadruge), in zadruge, ki pretežno delujejo v korist skupnosti (splošnokoristne zadruge). Medtem ko zadruge iz prve skupine lahko delijo med člane samo tiste pozitivne rezultate poslovanja, ki izhajajo iz članskih zadružnih poslov (presežek), in ne drugih (dobiček), sta delitev presežka in dobička splošnokoristnim zadrugam prepovedana. PECOL določajo nedeljivost za čista sredstva, ki v primeru prenehanja zadruge ostanejo po poplačilu upnikov in razdelitvi nominalne vrednosti deležev ter morebitnih deljivih rezerv med člane. Vse zadruge lahko plačujejo na vplačani kapital omejeno nadomestilo ("obresti"). Prispevek primerja glavne rešitve načel PECOL z zadružnim pravom v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter se zaključi z ugotovitvijo, da je ob obstoječih razlikah med zadružnimi predpisi v Evropi širša zakonodajna harmonizacija s temi načeli malo verjetna, tudi zato, ker je povezana še z drugimi pravnimi področji, od bilančnega in davčnega do ustavnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Evropska kohezijska politika - implementacija v praksi

Irena Prodan, 1.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Prodan, Podjetje in delo, 3-4/20181. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ara - analiza sodnih odločitev

Luka Šilc, 1.7.2018

Obligacije

Luka Šilc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Avtor predstavi aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Po splošnem teoretičnem uvodu še posebej obravnava ločevanje are od avansa in poudari pomembnost jasnosti in nedvoumnosti dogovora o ari. Po analizi akcesorne narave are sledi razlaga institutov odstopnine in are kot odstopnine ter predstavitev njunih razlik, saj gre za na videz podobna instituta, ki pa se med seboj vendarle bistveno razlikujeta. Nadalje izvemo, da je aro mogoče veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo - čeprav zakon tega vprašanja ne ureja, je stališče sodne prakse jasno. Nato je v članku predstavljeno, kakšne so sankcije in kdo ima možnost njihove izbire v primeru neizpolnitve pogodbe, za konec pa avtor obravnava tudi problematiko prevelike are.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Grožnja in ničnost pogodbe po OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V primerih, ko izrečena grožnja (na podlagi katere je tisti, ki jo je izrekel celo obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja) jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, ne more biti dvoma o tem, da je pogodba, podpisana zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, (lahko) nična (86. člen OZ). V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, je zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, nesprejemljiva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Način zagotovitve dostopa do informacij javnega značaja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Organ mora zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Varstvo znamke v razmerju do firmskega prava

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Intelektualna lastnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ureditev cesije v OZ: razmerje do ZOR in ODZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Cesijo ureja sedaj veljavni Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v členih 417 do 426. OZ je nadomestil prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Odškodninska odgovornost nekdanjega direktorja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Prekršek v zvezi z javnim naročanjem: razmerje med ZJN-3 in OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

PRORAČUN, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 1.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Zahtevek za znižanje najemnine v obliki ugovora in ne tožbe

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc, 1.7.2018

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2018

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018stran 413 Nina Plavšak, Renato Vrenčur Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens stran 462 Vesna Kranj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Nina Plavšak (ur.), Renato Vrenčur (ur.) in drugi: Zastavna pravica

Marko Zaman, 1.7.2018

Kultura in umetnost

Marko Zaman, Podjetje in delo, 3-4/2018Avtorji nove knjige v zbirki Sodobno stvarno pravo so se odločili sistematično in poglobljeno analizirati pravne položaje, ki v praksi nastajajo v zvezi z institutom zastavne pravice, in sicer tako na abstraktni kot na povsem konkretni ravni - z obravnavo izbranih podvrst zastavnih pravic. Praksa je namreč pokazala, da je področje stvarnega prava dinamično, pravna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in dogmatski pristop nekaterih uporabnikov prava pa razvojnemu tempu in potrebam pravne prakse ne sledijo. Prav to je cilj monografije, saj se avtorji zavedajo, da je sodobno stvarno pravo na neki način preseglo pravne položaje, kakršni so obstajali ob nastanku SPZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Ničnost poroštva

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Glasovanje invalidov na volitvah in diskriminacija

dr. Jurij Toplak, 1.4.2018

Človekove pravice

Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja. Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan, 1.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Damjan, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1. Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Mađarsko građansko pravo - od precedentnog do kodeksnog prava (razvoj i novi kodeks)

prof. ddr. József Szalma, 1.4.2018

Obligacije

József Szalma, Podjetje in delo, 2/2018Rezime: U radu je ukazano na tendencijsku evoluciju mađarskog građanskog prava. U prvoj fazi, za vreme reprezentativnog (staleškog) društva važilo je tzv. običajno pravo, kodifikovano u Verbecijevom Tripartitu (1517). Za to vreme je, uz to, važilo tzv. precedentno pravo, tj. pravilo da je Vrhovni sud, ili vrhovna sudska instanca zauzimala načelne stavove, koji su bili izvorište prava za analogne slučajeve. U građanskom periodu, naročito u tzv. Sečenjijevom liberalnom zakonodavstvu, u prvim decenijama 19. veka je parlament donosio važne reformske zakone, i u njihovom domenu zakon je postepeno preuzeo ulogu izvorišta prava namesto precedenata. Takvi su zakoni npr. o privrednim društvima, zakon o eksproprijaciji radi javnog interesa, npr. izgradnje puteva, mostova, uz pravičnu naknadu. Godine 1848. donet je XV zakon, koji uvodi građansku ravnopravnost, ukida avicitet i najavljuje donošenje građanskog zakonika. Na osnovu odluke Zemaljske zakonodavne skupštine (Mađ. Országbírói Értekezlet) 1861. godine donet je privremeni, okvirni građanski zakonik. Nakon Nagodbe (1867), tokom 19. veka nastali su nacrti kodeksa po delovima građanskog prava (obligaciono pravo, porodično pravo, stvarno pravo, nasledno pravo), od kojih su neki i stupili na snagu, npr. Zakon o porodici, starateljstvu (1896). Godine 1875. je donet Zakon (kodeks) o trgovinskim društvima. I u domenima ovih zakona "potisnuti" su kao izvorište prava, precedenti. U prvoj polovini 20. veka nastali su nacrti ili predlozi kodeksa koji su obuhvatali celinu građanskog prava (1900, 1912, 1913, 1928). Predlog iz 1928, iako nije donet, bio u primeni u sudskoj praksi. Prvi građanski zakonik je donet 1959. godine. On je ukinuo precedente. Posle promene sistema, 1989. godine, i prelaska sa administrativno-planske privrede na tržišnu, Građanski zakonik je pretrpeo brojne izmene. No, zbog konzistencije, Parlament je 1998. godine doneo odluku o rekodifikaciji. Rekodifikacija je završena 2013,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Namen in odškodninska odgovornost

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Ni torej pomembno, ali je povzročitelj želel povzročiti škodljivo posledico ali ne. Povzročitev škode v civilnem pravu
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 160 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(497) 7(79) 6(41) 6-7(1253)
5(410) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(450) 2(454) 1(457)

Leto objave

2018(90) 2017(113) 2016(131) 2015(115)
2014(123) 2013(123) 2012(132) 2011(146)
2010(134) 2009(155) 2008(142) 2007(141)
2006(143) 2005(155) 2004(179) 2003(188)
2002(203) 2001(207) 2000(170) 1999(201)
1998(184) 1997(140) 1996(168) 1995(130)
1994(113) 1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov