Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 160
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 3990)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prepovedana posledica ali objektivni pogoj kaznivosti pri izbranih inkriminacijah

Boštjan Valenčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Valenčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so (neredke) inkriminacije opisane tako, da niti v kazenskopravni doktrini niti v sodni praksi ni enotnih stališč o prav(n)i naravi posameznih delov opisa kaznivega dejanja, ali je torej določen zakonski znak razumeti kot prepovedano posledico kaznivega dejanja ali (povečini) nepravi objektivni pogoj kaznivosti. Če je na primer pri kaznivem dejanju uboja (115. člen KZ-1) povsem nedvoumno, da je prepovedana posledica izvršitvenega ravnanja odvzeto življenje (smrt ubitega), in je na drugi strani arhetipski primer (tudi v primerljivih kazenskih zakonikih sosednjih kazenskopravnih sistemov) kaznivega dejanja z vsebujočim objektivnim pogojem kaznivosti kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu (126. člen KZ-1), pa so prometna nesreča, v kateri nekdo dobi hudo telesno poškodbo (323. člen KZ-1), razširitev nalezljive bolezni (177. člen KZ-1) in občutno poslabšanje zdravja (179. člen KZ-1) opisi v inkriminacijskih normah, katerih prav(n)a narava spodbuja številne doktrinarne razprave. Namen prispevka je osvetliti nekatere težave, do katerih taka pravna nejasnost lahko privede, hkrati pa ponuditi rešitev, ki je povsem enostavna in primerjalnopravno že sprejeta - tj. nadomestiti objektivne pogoje kaznivosti s prepovedano posledico v obliki ogrozitve. Ključne besede: prepovedana posledica, objektivni pogoj kaznivosti, abstraktna in konkretna ogrozitev, širjenje nalezljivih bolezni, prometna nesreča, občutno poslabšanje zdravja Title: Prohibited Consequence or Objective Condition of Criminality in Selected Criminal Offences Abstract: In the Slovenian Penal Code, KZ-1, some (not so rare) criminal offences are described in such a way that there are no uniform views on the exact nature of the individual parts of the description of the criminal offence, neither in the criminal law doctrine nor in case law. It is therefore stipulated that the legal description is to be regarded as prohibited consequence of the crim
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nove tehnologije in regulatorni trendi - pogled praktika

Matej Kavčič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Kavčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih. Ključne besede: nove tehnologije, regulacija, kriptožetoni, primarna izdaja žetonov, veliko podatkovje, umetna inteligenca, algoritmi, koluzija robotov Title: New Technologies and Regulatory Trends - An Attorney's Perspective Abstract: Development and usage of new technologies create regulatory dilemmas and demand appropriate reactions of regulators. This article presents regulatory questions and indicated trends using examples of ICO regulation, regulation of big data with competition law, and restriction of collusion using algorithms. Keywords: new technologies, regulation, crypto-tokens, initial coin offering, big data, artificial intelligence, algorithms, robot collusion
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

Peter Grilc, 1.10.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji. Ključne besede: dogovorjeno oddajanje razpisnih ponudb, regulacija, deregulacija, ponovna regulacija, delitev trga, diskriminatorno ravnanje, dogovori o cenah, ex ante ureditev, gospodarski sektorji, skupinski bojkot, koncentracije, konkurenčno pravo, liberalizacija, nadzor, notranji trg, predatorstvo, zavrnitev dobave Title: Trends in Regulation of Certain Regulated Sectors Abstract: The article discusses terminological issues related to regulation, deregulation and liberalisation of economic sectors; furthermore, it analyses individual sectors, especially energy in general and the electricity sector, primarily in the EU and US. It analyses and discusses phases of the above-mentioned processes and development trends, predominantly in the last three decades. During the 1980s, the deregulation was less apparent and developmental, in comparison with later periods it was mainly in the initial phase; later, however, significantly more intensive processes took place. More recently, especially after the financial crisis, and also because of some other processes, we again witness re-regulatory processes. Keywords: bid-rigging, regulation, deregulation, re-regulation, market sharing, discriminatory behaviour, ex ante arrangement, economic sectors, collective boycott, concentrations, competition law, liberalisation, control, internal market, predatory prices, refusal to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prilastitveni namen kot ozko grlo slovenskega premoženjskega kazenskega prava

Miha Šepec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Kazniva dejanja zoper premoženje, opredeljena v 23. poglavju Kazenskega zakonika, kot svojo temeljno dobrino varujejo premoženje države, pravne osebe ali posameznika kot skupek lastninskih pravic na premičnih in nepremičnih stvareh, varstvo pa zajema tudi stvarne pravice na tuji stvari, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine in korporacijske pravice. Premoženjski delikti so v primerjalni zakonodaji urejeni izredno pestro, medtem ko je varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Po problematiki izstopa prilastitveni namen pri premoženjskih deliktih, predvsem pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1, ki iz dosega inkriminacije izloča vse protipravne posege v oblast nad stvarjo, ki niso izvršeni z namenom prilastitve (neupravičena uporaba tuje stvari, poškodovanje tuje stvari in podobno). V prispevku se avtor ukvarja tudi z razmerjem med tatvino in neupravičeno uporabo tuje stvari (oziroma tatvino rabe), ki je v naši kazenski zakonodaji neustrezno urejeno, ter s skrajno nenavadnim neobstojem inkriminacije tatvine storitve. Ključne besede: prilastitev, tatvina, kaznivo dejanje, kazenski zakonik, premoženjski delikt Title: Appropriation as the Bottleneck of the Slovenian Property Criminal Law Abstract: Criminal offences against property, as defined in Chapter 23 of the Criminal Code, protect the property of the State, a legal person or an individual as a set of property rights, as well as rights of obligations, intellectual property rights, and corporate rights. Property offences are exceptionally diversified in comparative law, while protection in the Slovenian Criminal Code is very traditional, with the result that a number of unlawful interventions in property cannot be subsumed under any of the criminal offences in Slovenian cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

Igor Kaučič, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu. Ključne besede: zakonodajni referendum, referendumska odločitev, vezanost Državnega zbora, prepoved sprejetja zakona, suspenzivni rok, ustavnosodna presoja referenduma, formalna protiustavnost zakona Title: Dispute over the Binding Nature of a Referendum Decision Abstract: After the 2013 constitutional amendment, which removed the provision on the bin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

Luka Tičar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr. Ključne besede: plača, obveznost plačila, varstvo plače, osnovna plača, dodatek za delovno dobo Title: Statutory Regulation of Remuneration for Work and its Relevancy for the Practise Abstract: Wage is one of the fundamental institutions of labour law and as such represents the worker's first reason and motive to work. Obligation to pay is also a fundamental obligation of the employer. Therefore, legal regulation of remuneration is of extraordinary importance. Legal regulation of remuneration consists of legislation and autonomous legal sources, especially collective agreements. Legislation represents a key mode of fulfilling state obligations to comply withvarious ratified international documents, such as the ILO Convention no. 95 on Protection of Wages and the Revised ESC, to mention just two of them. Positive legislation has some solutions that might change in the future. The author outlines some of them, like seniority bonus, reimbursement of work-related expenses, determination of basic wages in employment contract etc. Keywords: wage, obligation to pay, protection of wages, basic wage, seniority bonus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - sindikalni vidik

Andreja Toš Zajšek, 1.10.2018

Delovna razmerja

Andreja Toš-Zajšek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Širina obravnavanega instituta plačila za delo in vrste drugih pojmov, ki se uporabljajo kot sopomenke, pomeni za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dogovor o plači, ki mora biti vedno v denarni obliki, in o morebitnih drugih vrstah plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, je bistveni element pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju in urejanju razmerij med delavci in delodajalci v kolektivnih pogodbah je zelo pomembna vloga socialnih partnerjev in države. Socialni partnerji neposredno določajo ta razmerja, država pa lahko posega vanje ob določanju dajatev od prejemkov delavca in tako vpliva na njihovo izplačano višino, ob tem pa mora zagotavljati učinkovito pravno varstvo pravic delavcev. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, socialni dialog, kolektivna pogodba, pravno varstvo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Worker Union’s Perspective Abstract: The scope of the "payment-for-work" institute and a number of other terms used as synonyms for the salary, often represents a basic, sometimes even the only, means of subsistence for workers themselves and their family. The salary agreement, which must always be in cash and other types of payments, if so provided by a collective agreement, is an essential element of the employment contract. The role of the social partners and the state is very important in regulating and determining the relationships between workers and employers in collective agreements. The social partners directly determine these relationships, and the state may encroach upon determining benefits from the workers' income, thus affecting itsamount paid to the worker and ensuring effective legal protection of workers' rights. Keywords: payment for work, salary, basic salary, allowances, benefits from employment relationships, social dialogue, collective agreement, legal p
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Presoja dopustnosti izključevanja referenduma o nekaterih zakonih

Bruna Žuber, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bruna Žuber, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: S spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije referendum ni več dopusten za štiri skupine zakonov. Poleg teh zakonov zaradi varstva pomembnih ustavnih vrednot ni izključena presoja dopustnosti referenduma tudi o drugih zakonih. Avtorica obravnava nekatera odprta vprašanja presoje dopustnosti referenduma o zakonih, ki jih 90. člen Ustave ne predvideva. Mogoče je domnevati, da bo Ustavno sodišče takšno presojo opravljalo in se pri tem opiralo na doktrino o prepovedi referenduma, ki jo je izoblikovalo v sistemu potrditvenega zakonodajnega referenduma. Ključne besede: zakonodajni referendum, dopustnost referenduma, ustavnosodna presoja referenduma, varstvo ustavnih vrednot, protiustavne posledice, tehtanje ustavnih vrednot, ustavna demokracija, doktrina o prepovedi referenduma Title: Review of Permissibility to Prohibit a Referendum on Certain Laws Abstract: After the amendment of Article 90 of the Constitution of the Republic of Slovenia, it is no longer permissible to call the legislative referendum for four groups of laws. Furthermore, due to protection of important constitutional principles and values, a constitutional review of permissibility to call a referendum on other laws is not excluded. The author discusses some open questions on the permissibility of referendum about laws which are not provided in Article 90 of the Constitution. One could assume that the Constitutional Court will perform constitutional review of permissibility to call a referendum on such laws, and that it will follow its settled case law and criteria set thereby in the system of confirmative legislative referendum. Keywords: legislative referendum, permissibility of referendum, constitutional review of referendum, the protection of constitutional principles and values, constitutional democracy, balancing of constitutional values, the doctrine on prohibition of referendum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Je v referendumskem sporu ustavnopravno kaj novega

Jadranka Sovdat, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do glasovanja na referendumu se varuje v posebnem postopku, ki se mu reče referendumski spor. Sodnik je zadnji varuh pravnosti referenduma. Njegov izid mora biti verodostojen odraz svobodno izražene volje glasovalcev. V prispevku so predstavljeni pogledi slovenske ustavnopravne teorije na referendumski spor in stališča ustavnega sodišča iz odločbe U-I-191/17. Z njihovo primerjavo so opredeljene novosti v stališčih o referendumskem sporu in oblikovani nasveti za njegovo bodočo zakonsko ureditev. Ključne besede: zakonodajni referendum, pravica glasovanja na referendumu, referendumski spor, ustavno sodišče Title: Is There Something New Regarding the Referendum Dispute from the Constitutional Law Perspective Abstract: The right to vote in a referendum is protected in a special judicial procedure referred to as the referendum dispute. A judge is the ultimate guardian of the lawfulness of a referendum. The result thereof should be an accurate reflection of the freely expressed will of the voters. The article presents the views of the Slovene constitutional law theory on the referendum dispute and the positions of the Constitutional Court adopted in Decision N° U-I-191/17. By comparing these views and positions, it formulates new positions as to the referendum dispute and provides advice regarding the future legislative regulation thereof. Keywords: legislative referendum, right to vote in a referendum, referendum dispute, constitutional court
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - delodajalski vidik

Maja Skorupan, 1.10.2018

Delovna razmerja

Maja Skorupan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje. Plačilo za delo je treba razumeti kot odmeno za opravljanje dela, saj je na strani delavca bistveno, da izpolnjuje temeljno obveznost iz sklenjene pogodbe, ki je opravljanje dela. Elementi plačila za delo so predmet dogovora med socialnimi partnerji in ti dogovori pomembno vplivajo na razvoj plačnega sistema v praksi. Kolektivne pogodbe dejavnosti so tako dober kazalnik raznovrstnosti urejanja plačila za delo, v katerem se poleg nadgradnje zakonskih pravic določajo tudi dodatne sestavine plačila za delo. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, nadomestilo plače, socialni dialog, kolektivna pogodba, poslovodna oseba, vodilni delavec, dodatek za delovno dobo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Employer’s Perspective Abstract: Remuneration for work is an essential element of an employment relationship. How much the parties - the worker and the employer - are free when arranging the payment for work in the employment contract is an issue that is very relevant in practice. Not all is left to their will; when determining pay for work, a number of regulations that limit freedom of collusion must be taken into account. The remuneration for work should be understood as compensation for performing a job, since it is essential on the part of the worker to fulfil the basic obligation from the concluded contract, which is work. The elements of pay for work are the subject of an agreement between the social partners, and these agreements have a significant effect on the development of the wage system in practice. Collective labour contracts are
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zagotavljanje ekonomske, pravne in socialne varnosti delavcem v novih oblikah dela ter v netipičnih oblikah zaposlitve

Peter Pogačar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo tako načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo ter dojemamo sebe in svet okoli nas. Na te spremembe danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe. Če se trenutno bolj ali manj uspešno spoprijemamo z uporabo in posledicami uporabe (mnogokrat tudi zlorabe) netipičnih oblik dela, pa smo hkrati že priča intenzivnemu razvoju novih oblik dela, ki se po osnovnih parametrih še bolj razlikujejo od do pred kratkim splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve, to je pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Čim hitreje bo torej treba ugotoviti, kakšne bodo posledice novih oblik opravljanja dela (predvsem v smislu pravne, socialne in ekonomske varnosti tistih, ki opravljajo delo), ter se na to ustrezno odzvati. Močna rast netipičnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih tudi ne koristi, na primer zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Klasična pogodba o zaposlitvi bo ostala in mora ostati prevladujoča oblika na trgu dela, vendar moramo sprejeti dejstvo, da novih načinov dela preprosto ne moremo preprečiti in da to niti ne bi bilo smiselno, ampak moramo zagotoviti, da bodo posamezniki, ki opravljajo takšno delo, imeli zagotovljeno ekonomsko, pravno in socialno varnost. Ključne besede: prihodnost dela, nove oblike dela, digitalizacija, ekonomska, pravna in socialna varnost, dostojno delo Title: Providing Economic, Legal and Social Security to Workers in New Forms of Work and Atypical Forms of Employment Abstract: Working environment is nowadays influenced by many factors, among whic
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vsebina PID št.5/2018

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018stran 705 Saša Prelič Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja Company Reconstruction by Transfer of Assets stran 721 Klemen Drnovšek Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

Klemen Drnovšek, 1.8.2018

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša številne novosti na različnih gospodarskih področjih. Kot ena izmed glavnih uporabnih vrednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov se omenja tudi možnost sklepanja avtomatično izvršljivih pogodb. Tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts) se sklepajo v obliki računalniške kode. Po oblikovanju računalniške kode (sklenitvi pametne pogodbe) vsebine pogodbenega razmerja ni več mogoče spremeniti. Ko se izpolnijo vnaprej določeni pogoji, se pametna pogodba avtomatično izpolni. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov naj bi jamčila izpolnitev, saj pametne pogodbe po njeni sklenitvi ni več mogoče preklicati ali zaustaviti. Zaradi posebnih značilnosti pametnih pogodb se postavljajo vprašanja o njihovi pravni veljavnosti in o morebitni potrebi po sprejetju novih pravil na področju pogodbenega prava. Avtor v prispevku najprej pojasni osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pojem pametne pogodbe, v nadaljevanju pa obravnava vprašanja glede pravnih vidikov sklepanja pametnih pogodb ter glede vpliva sklepanja pametnih pogodb na uporabo in razlago pravil pogodbenega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vpis omejitve zastopanja v sodni register

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi podzakonskega akta, s katerim je določena omejitev pooblastil zakonitega zastopnika javnega zavoda, v Uradnem listu ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učinka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Zahtevek za znižanje najemnine v obliki ugovora in ne tožbe

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 160 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(497) 7(79) 6(41) 6-7(1253)
5(410) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(450) 2(454) 1(457)

Leto objave

2018(90) 2017(113) 2016(131) 2015(115)
2014(123) 2013(123) 2012(132) 2011(146)
2010(134) 2009(155) 2008(142) 2007(141)
2006(143) 2005(155) 2004(179) 2003(188)
2002(203) 2001(207) 2000(170) 1999(201)
1998(184) 1997(140) 1996(168) 1995(130)
1994(113) 1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov