Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 157
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 3923)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Authors and their Papers in 2017 Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Slovenian Court Practice Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Obveznost priglasitve koncentracij

Peter Gorše, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Index Podjetje in delo, letnik 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Days of Slovenian Jurists 2017 Povzetek: V Portorožu je od 12. do 14. oktobra 2017 potekalo 43. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih strokovnjakov v osmih sekcijah (Varstvo povezanih družb in koncerni po novelah ZGD-1, (So)delovanje strank v splošnem in posebnih upravnih postopkih, EU pred izzivi brexita, migracij in digitalnega prava, Gradbena pogodba, Delovno pravo v dobi raznovrstnih oblik dela in informacijske tehnologije, Reforma upravljanja z etažno lastnino in stanovanjskih najemnih razmerij, Novi izzivi v civilnem procesnem pravu, Alternative v kazenskem procesnem pravu), na dveh okroglih mizah (Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško - izzivi in pasti pri njeni implementaciji) in na plenarnem zasedanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Analiza zadeve Post Danmark II

Nina Dajčman, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Nina Dajčman, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU. Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta Title: Analysis of Case Post Danmark II Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of applicatio
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Vsebina PID št.8/2017

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017stran 1391 Gregor Drnovšek Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - navidezna resničnost varstva upnikov? Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors stran 1399 Peter Gorše Obveznos
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Opredelitev zaščitene kmetije za namene dedovanja

Eneja Drobež, 1.12.2017

Dedovanje

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo. Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons of Inheritance Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Primerjava ureditve mediacije v Sloveniji, ZDA in Nemčiji

Nataša Cankar, 1.12.2017

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja z veljavno ureditvijo mediacije v Sloveniji in dveh primerjanih državah, ZDA in Nemčiji. Prva je bila izbrana zaradi dolge tradicije mediacije v tej državi, druga pa zaradi podobnosti slovenskega in nemškega pravnega reda. Najprej je predstavljena veljavna ureditev mediacije v Sloveniji, nato pa ureditvi mediacije v obeh primerjanih državah. Posebej je opozorjeno na podobnosti in razlike s slovensko ureditvijo. Obravnavana so nekatera odprta vprašanja mediacije v Sloveniji in obeh primerjanih ureditvah. Na koncu prispevka avtorica predlaga nekaj možnih sprememb sedanje ureditve mediacije v Sloveniji po zgledu obeh primerjanih ureditev. Ključne besede: mediacija, mediator, temeljna načela mediacije, financiranje mediacije Title: Comparison of Legal Regulation of Mediation in Slovenia, USA, and Germany Abstract: The author discusses the current legal regulation of mediation in Slovenia and two other states, USA and Germany. The first was chosen because of the long tradition of mediation in USA, and the second due to the similarity of Slovenian and German law. The Slovenian mediation laws are discussed first, followed USA and German laws. The author points out the similarities and differences between all three presented mediation regulations. The article also presents some open questions of mediation in Slovenia and suggests possible changes to current mediation legislature, following the examples of USA and Germany. Key words: mediation, mediator, fundamental principles of mediation, financing of mediation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Marijan Debelak, 1.10.2017

Delovna razmerja

Marijan Debelak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi. Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje, delavec, poslovni razlog, znižanje plače, sprememba akta o sistemizaciji, nove zaposlitve, kriteriji za določitev, primerljivost delavcev, število nepotrebnih delavcev Title: Termination of Employment for Economic, Technological, Structural and Similar Reasons Abstract: The author discusses case law of the EU Court regarding Council Directive 98/59/EC on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, focusing on the concepts of establishment, worker and collective redundancies, as well as the consequences of such interpretation for case law. It present a review of case law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia on provisions of the Employment Relationship Act related to termination of employment for business reasons. It emphasises recent case la
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Valentina Franca, 1.10.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Upravnik večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini

Franci Gerbec, 1.10.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V okviru strokovnih priprav za sprejetje nove stanovanjske zakonodaje in celovito zakonsko ureditev upravljanja stavb v etažni lastnini je eno najpomembnejših vprašanj ureditev vloge in položaja upravnika večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini. Avtor kritično predstavi sedanjo zakonsko ureditev upravnikove vloge, nalog in pooblastil in jo primerja s podobnimi ureditvami v nekaterih drugih državah. Težišče prispevka je na predstavitvi predlogov glede bodoče zakonske ureditve pojma in obveznosti imenovanja upravnika, njegovega položaja in pooblastil, navzkrižja (konflikta interesov) med upravnikom in etažnimi lastniki, določitev pogojev za opravljanje poslov upravnika ter dobe imenovanje upravnika za določen ali nedoločen čas in prenosa poslov z dosedanjega upravnika na novega. Ključne besede: upravnik, pojem in obveznosti imenovanja, pooblastila upravnika, navzkrižje interesov upravnika in etažnih lastnikov, pogoji za imenovanje upravnika, doba imenovanja, prenos poslov upravnika
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Reševanje sporov po pogodbah FIDIC

Plauštajner Konrad, Plauštajner Petja, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Konrad Plauštajner, Petja Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Eden od razlogov, da so pogoji FIDIC zelo uporabni za gradbene in investicijske pogodbe, je dobro razvit sistem reševanja sporov. Izvedba infrastrukturnih projektov je že po naravi zahteven posel, tako v tehničnem kot tudi pravnem smislu. Pomembna sta tako denar kot čas. Če nastane spor med naročnikom in izvajalcem in se projekt izvaja po pogojih FIDIC, se lahko uporabijo predvideni načini razrešitve sporov. Izvajalec mora svoje zahtevke posredovati inženirju, naročnik se s svojimi zahtevki obrne neposredno na izvajalca. Če se sporazum ne doseže, sledi postopek pred komisijo za reševanje sporov, ki jo skupaj imenujeta naročnik in izvajalec in ima enega ali tri člane. Odločitev komisije je zavezujoča, če ji nobena stran ne oporeka. Nezadovoljna stranka mora podati izjavo o tem v 28 dneh po prejemu odločitve in jo posredovati nasprotni strani. Kljub pritožbi sta stranki dolžni znova doseči sporazum. Če nista uspešni, se lahko začne spor pred arbitražo, razen če sta stranki v pogodbi določili pristojnost državnega sodišča. Ključne besede: FIDIC, komisija za reševanje sporov, naročnik, izvajalec, inženir, alternativno reševanje sporov, zahtevki strank, pogodba Title: Dispute Resolution under FIDIC Contracts Abstract: One of the reasons that FIDIC terms (1999) are so popular for construction contracts is the well-developed set of dispute resolution procedures. Implementing infrastructure projects is by its nature a complicated undertaking in both technical and legal terms, involving significant commitments of time and money. If a dispute arises between the Employer and Contractor, dispute resolutions foreseen by FIDIC are available. Under clauses of FIDIC terms, claims are submitted to the Engineer, or directly from the Employer to the Contractor. If a dispute cannot be resolved in this manner, it will then pass to the Dispute Adjudication Board, appointed jointly by the Employer and the Contracto
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Obramba brez preiskave

Mitja Jelenič Novak, 1.10.2017

Kazenski postopek

Mitja Jelenič-Novak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V pretežno adversarnem modelu kazenskega postopka je proces iskanja resnice o preteklem dogodku odvisen od sposobnosti obrambe, da aktivno išče in zbira razbremenilne dokaze. Ta sposobnost pa je odvisna od vsaj približne enakosti preiskovalnih orodij/orožij. V položaju, ko imamo na eni strani opravka z neomejenimi finančnimi in drugimi možnostmi državnega aparata, ki so na voljo policiji in tožilstvu, na drugi strani pa posameznika, katerega možnosti, da financira obrambo svoje nedolžnosti, so vselej omejene, pa o enakosti orožij pri zbiranju in zavarovanju dokazov v kazenskem postopku praktično ne moremo govoriti in je ni mogoče na noben način doseči. Ker teoretične predpostavke, na katerih temelji adversarni model kazenskega postopka, v praksi ne držijo, je sodna kontrola oziroma možnost zbiranja in zavarovanja dokazov po uradni dolžnosti s strani preiskovalnega sodnika v okviru sodne preiskave, kot jo pozna tudi slovenski kazenski proces, edini ustrezni mehanizem pri prizadevanju za iskanje objektivne resnice o preteklem dogodku, za katero dejansko ni nobene prave alternative. Ključne besede: preiskava, pravica do učinkovite obrambe, enakost orožij, adversarni model, dokaz, zbiranje dokaznega gradiva, dokazna hipoteza, neenakost obrambnih možnosti Title: Defence without an Investigation Abstract: The process of truth-finding in a predominantly adversarial model of criminal process depends on the defence being able actively to seek out available exculpatory evidence. Indeed, this seems to depend on a rough equality of investigative arms. In a situation in which the state has almost unlimited resources of investigation and an individual is faced with only limited funds that are available to them for their defence, we cannot really speak about the equality of arms. Since the theoretical adversarial procedural assumptions about the equality of investigative arms in pre-trial police investigation do not exist in practice, j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja

Marjan Pogačnik, 1.10.2017

Kazenski postopek

Marjan Pogačnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je predstaviti povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja. Predstavljeni so tudi pristopi, ki jih je v zadnjih letih razvilo in implementiralo Okrožno sodišče v Ljubljani. Načrt prenove poslovnih procesov je Okrožno sodišče v Ljubljani pripravilo že junija 2013. Ta je v pretežnem delu že implementiran, gre pa za formiranje tako imenovanega predobravnavnega referata, dodeljevanja določenih zadev s časovnim zamikom, določitev specializiranih sodnikov za reševanje zadev s področja mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete ter za projekt pospešenega obravnavanja določenih kazenskih zadev (postopek fast track) in navsezadnje za organizacijske spremembe okrajnega kazenskega in prekrškovnega področja znotraj sodnega okrožja. Novela Zakona o sodiščih (ZS-I) je v organizacijo okrožnega kazenskega sodstva prinesla pomembno novost, in sicer uvedbo specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Ljubljani šteje skupno 18 sodnikov; pregled numeričnih podatkov, predvsem pa njihova povezava z obsežnostjo in pravno zapletenostjo večine zadev, vodi v nujen zaključek, da je specializirani oddelek na robu kolapsa. V zasledovanju cilja, da se zagotovi ažurno, strnjeno in kakovostno obravnavo zadev, avtor v zaključku prispevka predstavi pobude in predloge Okrožnega sodišča v Ljubljani resornemu ministrstvu v zvezi z načrtovanimi spremembami procesnega zakona, tj. Zakona o kazenskem postopku. Ključne besede: učinkovitost kazenskega sodstva, prenova poslovnega procesa, pospešeno obravnavanje kazenskih zadev, specializirano kazensko sodstvo, organizacijske spremembe sodišča Title: Increase of Efficiency of Criminal Judiciary through Renovation of Business Processes and Reform of Cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Ugotavljanje dejanskega stanja na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja temeljne zasnove pravdnega postopka v Sloveniji, kljub temu pa prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bodo vplivale na delo sodnikov prve in druge stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejstev. Za sodišča prve stopnje so s tem povezane predvsem novosti glede dokazovanja, predvsem razširitev obveznosti izročitve listin, možnost predpravdne postavitve izvedenca, instrumentarij za varstvo poslovnih skrivnosti. Za sodišča druge stopnje pa je pomemben vnovičen zakonodajalčev poskus, da se poveča število pritožbenih obravnav ter zmanjša pogostost razveljavitve sodbe in vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ključne besede: dokazi, razkritje dokazov, poslovna skrivnost, pravdni postopek, pravica do pritožbe Title: Establishing Facts in Lower Courts and in Appellate Courts in Civil Procedure Abstract: The latest amendment of the Civil Procedure Act does not introduce any groundbreaking changes in the structure of Slovenian civil procedure. It does however provide for certain changes that shall influence the activities of judges both at the lower and appellate courts concerning establishing disputed facts. For the first instance judges, changes concerning taking of evidence shall be of a particular importance, e.g. broadening the scope of disclosure of documents, the possibility for the court to appoint an expert already in the pre-action phase, but also the instruments aimed at protection of trade secrets in civil procedures. Concerning appellate courts, the legislature has again tried to promote a higher number of oral hearings in those courts, which might, hopefully, decrease the number of cases where the appellate court merely quashes the judgment and refers it back to the first instance court for a retrial. Key words: evidence, disclosure of evidence, trade secrets, civil procedure, right to appeal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Poskus implementacije izkušenj mednarodnega kazenskega prava v slovenski kazenski postopek

Sabina Zgaga, 1.10.2017

Kazenski postopek

Sabina Zgaga, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek prikazuje rešitvi iz mednarodnega kazenskega prava, ki bi ju bilo mogoče implementirati tudi v slovenski kazenski postopek. Najprej se ukvarja z možnostjo uvedbe posebnega naroka za izrek kazenske sankcije in za odločitev o povezanih vprašanjih, ki se praviloma postavijo šele ob izreku (obsodilne) sodbe, nato pa obravnava še vlogo oškodovanca kaznivega dejanja v kazenskem postopku, zlasti z vidika njegove pravice do pravnih sredstev. Čeprav Rimski statut določa pravila kazenskega postopka za najhujša kazniva dejanja, ni mogoče a priori izključiti uporabnosti nekaterih njegovih rešitev tudi za kazenski postopek, ki se vodi po ZKP zaradi kaznivih dejanj iz vseh poglavij kazenskega zakona. Zaradi narave mednarodnih hudodelstev se je v mednarodnem kazenskem pravu uveljavilo ločeno odločanje o teh vprašanjih in obrazloženo odločanje o njih ter ni mogoče zanemariti pozitivnih učinkov take ureditve; Mednarodno kazensko sodišče (MKS) podrobno odloča o vprašanjih, ki se v običajnem kazenskem postopku zdijo akcesorne oziroma celo sekundarne narave. Obrazloženost odločitve o kazenski sankciji in drugih vprašanjih pa ni nujna le v razmerju do obdolženca, ampak v primeru premoženjskopravnega zahtevka tudi v razmerju do samega oškodovanca. Hkrati bi dvodelnost glavne obravnave in ločitev odločanja o teh vprašanjih lahko olajšala uvedbo vsaj delne pravice oškodovanca do pritožbe. Ključne besede: oškodovanec, pravica do pritožbe, pravica do povrnitve škode, narok za izrek kazenske sankcije Title: Attempt to Implement International Criminal Law Experience into Slovenian Criminal Procedure Abstract: The paper introduces two international criminal solutions that could also be implemented into Slovenian criminal procedure. It firstly discussed the possibility of a special sentencing hearing, which could also be used for adjudicating other issues, usually relevant from the pronouncement of a judgment or other decision, endi
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 157 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(497) 7(79) 6(41) 6-7(1217)
5(397) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(432) 2(454) 1(457)

Leto objave

2018(23) 2017(113) 2016(131) 2015(115)
2014(123) 2013(123) 2012(132) 2011(146)
2010(134) 2009(155) 2008(142) 2007(141)
2006(143) 2005(155) 2004(179) 2003(188)
2002(203) 2001(207) 2000(170) 1999(201)
1998(184) 1997(140) 1996(168) 1995(130)
1994(113) 1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov