Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 166
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4130)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Pravna narava klavzul o odškodovanju v slovenskem pravu

Lovro Jurgec, 16.12.2020

Obligacije

Lovro Jurgec, Podjetje in delo, 8/2020Povzetek: Prispevek obravnava t. i. klavzule o odškodovanju, ki izvirajo iz anglosaških pravnih redov, a se vse pogosteje pojavljajo tudi v pogodbah, ki se nanašajo na prodajo in prenose deležev v gospodarskih družbah v Republiki Sloveniji. V prispevku so analizirani vsebina, namen in pravna narava navedenih klavzul o odškodovanju. Poseben poudarek je dan umestitvi navedenih klavzul v okvir splošnih civilnopravnih pravil slovenskega pravnega reda ter razmejitvi navedenih klavzul od pravil, ki se nanašajo na jamčevanje za stvarne in pravne napake predmeta izpolnitve. Glede na to, da tako pravila, ki se nanašajo na jamčevanje za napake predmeta izpolnitve, kot tudi klavzule o odškodovanju kupca ščitijo pred (podobnimi) tveganji, ki so povezana z morebitnimi pomanjkljivostmi predmeta izpolnitve, jasna razmejitev ni vedno mogoča. Ker lahko nekatere predpostavke in omejitve uveljavljanja splošnih pravil jamčevanja za napake predmeta izpolnitve popolnoma onemogočijo uveljavljanje zahtevkov iz klavzul o odškodovanju, je tako bistveno, da se klavzule o odškodovanju oblikujejo tako, da jih je mogoče obravnavati kot posebne (avtonomno dogovorjene) garancijske zaveze prodajalca, in ne kot enega izmed načinov določitve lastnosti predmeta izpolnitve, v zvezi s katerimi se uporabljajo splošna pravila jamčevanja za napake predmeta izpolnitve. Ključne besede: klavzule o odškodovanju, jamčevanje, stvarne napake, pravne napake, prikrajšanje Title: Legal Nature of Indemnity Clauses under Slovenian Law Abstract: This paper examines indemnity clauses that originate in Anglo-Saxon legal tradition but are often also included in agreements on the sale and transfer of (business) shares in companies in the Republic of Slovenia. Accordingly, the paper analyses the content, purpose, and legal nature of indemnity clauses. It emphasises the classification of the aforementioned clauses within the framework of general civil rules and delimitation of such clauses from g
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Trpinčenje na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Trpinčenje na delovnem mestu je lahko sestavljeno iz več, tudi drobnih ravnanj, ki na prvi pogled vsako zase objektivno ni niti graje vredno ali očitno negativno in žaljivo, pa postanejo takšna, če v njih, gledano skupaj kot celoto, prepoznamo vzorec ravnanja, ki se ponavlja ali je sistematičen, to celoto ravnanj pa bi običajno občutljiv, nepristranski in razumen opazovalec spoznal kot graje vredno ali očitno negativno in žaljivo. Za opredelitev nekega dejanja za trpinčenje ni pomembno, v kakšnem odnosu nadrejenosti ali podrejenosti sta izvajalec in žrtev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Razlaga konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Pri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava. Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Priznanja ZDPS za leto 2020

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Letos praznujemo 20 let podeljevanja priznanj Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS) na podlagi leta 2000 sprejetega in objavljenega pravilnika o priznanjih in nagradah ZDPS. Drugače kot vsa leta doslej letošnja razglasitev in podelitev priznanj nagrajencem žal ni mogla potekati v okviru vsakoletn
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Kondikcijski zahtevek pri razvezi pogodbe

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Ob zaključku, da je tožnik vnaprej plačal dela, za katera sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo, kasneje pa je prišlo do razveze pogodbe in dela niso bila opravljena, je zahtevek za vrnitev danega tipični kondikcijski zahtevek zaradi odpadle podlage za izpolnitev (condictio od causam finitam), imenovan tudi reparacijski zahtevek. Njegova pravna podlaga je v 190. členu OZ kot splošnem pravilu o neupravičenih pridobitvah, in v 111. členu OZ kot temu specialnejši določbi, ki ureja učinke, ki nastanejo v primeru razveze pogodbe. Ne gre torej za zavestno izpolnitev nedolga brez pridržka pravice zahtevati nazaj ali za katerokoli drugo situacijo iz 191. člena OZ, v kateri se ne more zahtevati vrnitve danega, ampak za plačilo glede na podlago, ki je kasneje odpadla.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Zastaranje odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana organa vodenja gospodarske družbe

Tamara Drobnič, 16.12.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tamara Drobnič, Podjetje in delo, 8/2020Povzetek: Prispevek obravnava zastaranje odškodninske terjatve zoper člana organa vodenja gospodarske družbe, pri tem pa skuša podati odgovor, kdaj začne teči zastaralni rok. Pri tem razlikuje med ureditvijo zastaranja pred sprejetjem novele ZGD-1I in po njem, ko se je zastaralni rok uzakonil v krovnem predpisu, ki ureja gospodarske družbe. V prispevku z analizo javno dostopne slovenske sodne prakse najprej osvetlim sedanje stanje v Sloveniji. Z opisom enostavnega primera, v katerem član organa vodenja krši svoje dolžnosti, utemeljim začetek teka zastaralnega roka. V zadnjem delu predstavim tudi pogled na zastaranje tovrstnih terjatev z vidika nemškega prava, v katerem se je z leti izoblikovala bogata sodna praksa na tem področju. Ključne besede: gospodarsko pravo, odškodninska odgovornost, skrbnost in odgovornost, odškodninski zahtevek, odgovornost poslovodnih organov, zastaranje, zastaralni rok, védenje pravne osebe Title: Time-Barring of Claim for Damages against a Company's (Former) Management Board Member Abstract: The paper examines the statute of limitations of a claim against a member of the management board, and attempts to answer when the limitation period in question begins to run. In doing so, it distinguishes between the limitation period before and after the adoption of the amendment to the Companies Act (ZGD-1I), when the limitation period was enacted under the umbrella regulation governing companies. In this paper, I first highlight the current situation in Slovenia by analysing publicly available Slovenian case law. With a simple case, where a member of the management body breaches their duties, I substantiate the start of the limitation period. In the last part, I also present a look at the statute of limitations of such claims from the point of view of German law, which has provided rich relevant case law throughout the years. Keywords: commercial law, liability for damages, diligence and liability, claim for damages, manageme
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v d. o. o. in GmbH

Nino Ćaćić, 16.12.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nino Ćaćić, Podjetje in delo, 8/2020Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja s postopkom poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo, in sicer tako, da primerja slovenski in nemški pravni red. Gre za transakcijo na pasivni strani bilance stanja, pri čemer se premoženje družbe ne spremeni. Namen te transakcije je sanacija družbe. Sanacija se lahko pospeši, če se poenostavljeno zmanjšanje poveže z institutoma povratnega učinka in povečanja osnovnega kapitala. S tem je zagotovljeno dodatno premoženje za družbo. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, d. o. o., GmbH, povratni učinek, bilančno pravo Title: Simplified Capital Reduction in d. o. o. and GmbH Abstract: The author discusses the procedure of simplified capital reduction in a company with limited liability, in both Slovenian and German law. This represents a transaction on the passive side of the balance sheet, with assets remaining unchanged. The purpose of this transaction is recapitalisation of the company. This recapitalisation can be accelerated if the simplified capital reduction is linked to the institute of rebound effect and capital increase. The, the company gains extra assets. Keywords: simplified capital reduction, d. o. o., GmbH, rebound effect, balance law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Vsebina PID št.8/2020

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020stran 1219 Lovro Jurgec Pravna narava klavzul o odškodovanju v slovenskem pravu Legal Nature of Indemnity Clauses under Slovenian Law stran 1243 Tamara Drobnič Zastaranje odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana organa vodenj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Monografija Šport in pravo

Matija Kovač, 16.12.2020

Kultura in umetnost

Matija Kovač, Podjetje in delo, 8/2020Monografija Šport in pravo je nedvomno pravo enciklopedično delo z interdisciplinarnega področja prava in športa. Njena analitična odličnost, znanstvena rigoroznost, tematska raznovrstnost, interdisciplinarnost, aktualnost, sistematičnost in pragmatična specifičnost jo uvrščajo med slovenske pravne klasike. Še več, s to monografijo se Slovenci tudi na področju prava športa uvrščamo ob bok najrazvitejšim svetovnim jurisprudencam (predvsem anglosaškim), pri katerih je tako imenovana lex sportiva v zadnjih dveh desetletjih postala ena izmed izjemno vplivnih, ekonomsko pomembnih in vsestransko uveljavljenih interdisciplinarnih pravnih panog.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

The Model of Organising an Integrated Public Passenger Transport Operator

Branko Korže, 16.12.2020

Promet in zveze - splošno

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/2020Abstract: In this paper, the author examines a hypothesis based on the results of relevant studies on the inefficiency of publicly owned companies due to the influence of politics on exercising control. By granting a concession to manage integrated public passenger transport ("tactical level") in a competitive procedure to the best tenderer, a market test of objectively necessary management costs will be ensured and management will be more efficient than if the state sets up a company for this purpose and grants the concession to it unconditionally. On the basis of the arguments confirming the hypothesis, the author criticises the proposal for a legislative arrangement of management in the Republic of Slovenia (hereinafter RS) and prepares a proposal on how the legislature should regulate the issue of management in order to achieve the ratio legis of Regulation (EC) No 1370/2007, Regulation (EU) No 2016/2338, and national programme documents. Keywords: public passenger transport, integrated public passenger transport operator, granting of a concession, competitive procedure, impact of capital ownership on the efficiency of entrepreneurial action Naslov: Model organiziranja izvajalca integriranega javnega potniškega prevoza Povzetek: V članku avtor na podlagi rezultatov relevantnih študij o neučinkovitosti podjetij v javni lasti kot posledice vpliva politike na izvajanje nadzora preizkuša hipotezo, po kateri bo s podelitvijo koncesije za upravljanje integriranega javnega potniškega prometa ("taktični nivo") najugodnejšemu ponudniku v konkurenčnem postopku zagotovljen tržni preizkus objektivno potrebnih stroškov upravljanja, upravljanje pa bo učinkovitejše, kot če bi država v ta namen ustanovila podjetje, ki bi mu podelila brezpogojno koncesijo. Avtor je na podlagi argumentov, s katerimi potrjuje hipotezo, oblikoval kritiko predlagane zakonske ureditve upravljanja in predlog, kako naj zakonodajalec v Republiki Sloveniji uredi vprašanje upravljanja, da
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Critical Analysis of the Protection of End Consumers in Slovenian Electricity Market Legislation

Martin Tomažič Luka, Bratina Borut, 16.12.2020

Industrija in energetika

Luka Martin Tomažič, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2020Abstract: In this article, an in-depth analysis of the legislative framework, aimed at the protection of end consumers in the Slovenian electricity market, will be performed. To perform the analysis, first both the adequacy of the structure of the Slovenian Energy Act (hereinafter EZ-1) will be critically evaluated and then the merits of individual solutions will be ascertained. The evaluation will follow the structure of EZ-1 and will be performed in three main areas, according to the subsections of the Part 2 Chapter 1 Section 3 of EZ-1, namely regarding the general provisions, regarding the emergency and urgent supply, and regarding other provisions aimed at the protection of household and small business consumers. Several tests of quality of legislation will be applied to ascertain the quality of analysed provisions. Slovenian legislative solutions will be compared with analogue Croatian and Slovakian solutions, where applicable, and several aspects of protective legislation will be criticised. Keywords: electricity market, consumer protection, Slovenia, legislation, nomotechnics, energy law Naslov: Kritična analiza varstva končnih odjemalcev v slovenski zakonodaji s področja trga z elektriko Povzetek: Prispevek poglobljeno analiza zakonodajni okvir, namenjen zaščiti končnih odjemalcev na slovenskem trgu z elektriko. Za to analizo sta najprej kritično ovrednoteni ustreznost in struktura Energetskega zakona (EZ-1), nato pa so raziskane prednosti in slabosti posameznih rešitev. Preučevanje sledi strukturi EZ-1 in je opravljeno na treh glavnih področjih, skladno z drugim delom prvega poglavja tretje sekcije EZ-1, namreč glede splošnih določb, glede zasilne in nujne oskrbe ter glede drugih določb, namenjenih varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Uporabljeni so različni testi kvalitete zakonodaje, da se ugotovi kvaliteta analiziranih določil. Slovenske zakonodajne rešitve so primerjane s hrvaškimi in slovaški
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Možnosti upnika za zavarovanje denarne terjatve, kadar ima dolžnik premoženje v tujini

Urška Kupec, 16.12.2020

Civilni sodni postopki

Urška Kupec, Podjetje in delo, 8/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja s položajem upnika, ki želi zavarovati svojo denarno terjatev do dolžnika s premoženjem v tujini, pri čemer upnik še ne razpolaga s sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je podlaga upniško-dolžniškega razmerja. Predstavljen je postopek zavarovanja te terjatve s poudarkom na relevantnih pravnih predpisih, na podlagi katerih lahko upnik pridobi pravni naslov, s katerim dolžniku prepreči razpolaganje s premoženjem v tujini. Ključne besede: denarna terjatev, začasna odredba, priznanje in izvršitev sodne odločbe, nalog za zamrznitev bančnih računov Title: Creditor's Options for Securing a Claim if Debtor's Assets Are Abroad Abstract: The article examines the position of a creditor who wants to secure their monetary claim against a debtor with property abroad, where the creditor does not yet have a court decision, court settlement or public document, which is the basis of the creditor-debtor relationship. The author presents the procedure according to the relevant legal regulations, on the basis of which the creditor can obtain a legal title, preventing the debtor from disposing of the property abroad. Keywords: monetary claim, interim injunction, recognition and enforcement, European Account Preservation Order
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Stvarno kazalo

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Podjetje in delo, letnik 2020 Prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani. A arbitraža Mednarodno investicijsko pravo, arbitraža in Petišovci: kaj se zahteva od držav (Domen Turšič) - 6-7/951 Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evro
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Podružnice v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 16.12.2020

Proračun, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Podjetje in delo, 8/2020Povzetek: Podružnice so notranje organizacijske enote matične družbe in niso samostojni nosilci pravic in obveznosti, temveč v pravna razmerja vstopajo v imenu in za račun matične družbe. Zato ne morejo nastopati kot samostojni ponudniki v postopkih javnega naročanja. Vendar to ne pomeni, da gospodarski subjekti v postopkih javnega naročanja ne morejo nastopati prek podružnic. V članku so uvodoma predstavljene splošne korporacijske in procesne značilnosti podružnic. Osrednji del članka je namenjen predstavitvi njihove ureditve v Zakonu o javnem naročanju. Pojasnjeni so razlogi za nastopanje v postopkih javnega naročanja prek podružnic ter razlike med podružnico in hčerinsko družbo. Na podlagi analize prakse Državne revizijske komisije je prikazano, kako naj bi tuji gospodarski subjekti s podružnicami v Sloveniji pravilno oddali ponudbo v postopkih javnega naročanja. Ključne besede: javno naročanje, podružnica, gospodarski subjekt, Državna revizijska komisija Title: Branches in Public Procurement Proceedings Abstract: Branches are internal organisational units of a parent company and are not independent holders of rights and obligations, but enter into legal relationships in the name of and on behalf of a parent company. Therefore, branches cannot participate as independent bidders in public procurement procedures. This, however, does not mean that economic operators cannot participate in public procurement procedures through branches. The article introduces the general corporate and procedural characteristics of branches. The central part of the article is aimed at presenting the regulation of branches by the Slovenian Public Procurement Act. The reasons for participating in public procurement procedures through branches and the differences between a branch and a subsidiary are explained. Based on the analysis of the cases of the Slovenian National Review Commission, it is shown how foreign economic operators with br
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Podjetje in delo, letnik 2020 Prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran. Ambrož, Matjaž Novejša sodna praksa s področja storilstva in udeležbe - 6-7/1001 Bagari, Sara Delovnopravni odgovor izbranih evropskih držav na posledice epidemije covid-19 -
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄8

Pregled sodne prakse

Avtor ni naveden, 16.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2020Podjetje in delo, letnik 2020 Prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran. Sodna praksa RS Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo (1/215) Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2018 Nadomestno kapitalsko posoji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Novosti glede odškodninske odgovornosti za umetno inteligenco

Petra Weingerl, 1.12.2020

Obligacije, Civilno pravo

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Institucije EU so v tem obdobju zelo aktivne glede določanja političnega in pravnega okvira za urejanje uporabe umetne inteligence, vključno z vidiki odškodninske odgovornosti. Okviri odškodninske odgovornosti v Uniji se opirajo na dva stebra, in sicer na vzporedno uporabo Direktive 85/374 o odgovornosti za proizvode, ki je harmonizirala odgovornost proizvajalca proizvodov z napako, in (neharmoniziranih) nacionalnih pravil s področja odškodninskega prava. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je obstoječa ureditev primerna za izzive, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence. Evropska komisija in Evropski parlament se strinjata, da so določene prilagoditve obstoječe zakonodaje potrebne. V povezavi s tem prispevek poda pregled odprtih vprašanj in predlaganih novosti v Beli knjigi o umetni inteligenci ter v Osnutku poročila s priporočili Komisiji o ureditvi civilne odgovornosti za področje umetne inteligence. Poleg morebitnih sprememb Direktive 85/374 se predlaga nova uredba, ki bi uvedla nov koncept odgovornosti glede na vrsto tveganja. Medtem ko se za sisteme umetne inteligence z visokim tveganjem predlaga objektivna odgovornost za škodo, se za druge sisteme odpira vprašanje primernosti krivdne odgovornosti z morebitnim obrnjenim dokaznim bremenom, ki bi oškodovancem olajšalo uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Morebitne spremembe Direktive 85/374 bi bilo treba implementirati v slovenski pravni red, najverjetneje skozi spremembe Zakona o varstvu potrošnikov, predlagana nova uredba pa bi se uporabljala neposredno, brez implementacijskih ukrepov. Spremembe bodo torej vplivale na režim odškodninskega prava v Sloveniji, saj ga bodo dodatno fragmentirale in evropeizirale. Ključne besede: umetna inteligenca, odškodninska odgovornost, objektivna odgovornost, krivdna odgovornost, obrnjeno dokazno breme, Bela knjiga o umetni inteligenci Title: Recent Developments in Civil Liability and Artificial Intelligence Abstract: Recently, EU i
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Digitalizacija – med specialnim in splošnim pravnim urejanjem

Mitja Podpečan, 1.12.2020

Varstvo človekovih pravic

Mitja Podpečan, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Digitalizacija je proces prehajanja iz industrijske dobe v dobo znanja in kreativnosti, v kateri prevladuje vse digitalno. Digitalizacija lajša dostop do informacij in njihovo obdelavo ter družbo praviloma spreminja hitreje, kot spremembam lahko sledijo zakonodajalci in razlagalci predpisov. Prispevek obravnava strategijo Evropske unije in Slovenije na področju digitalizacije ter soočanje prava in pravnikov z izzivi digitalizacije; skuša odgovoriti tudi na vprašanje, ali se zakonodajalci in razlagalci predpisov ustrezno odzivajo na digitalizacijo ter kako to vpliva na razvoj družbe in potek digitalizacije. Pravna pravila, njihova razlaga in uporaba pomembno vplivajo na ta potek - digitalizacijo zavirajo ali pospešujejo. Od sprejetih pravnih pravil, od tega, kako jih uporabljajo regulatorji, še prej pa od sporočil, ki jih regulatorji javno ali kako drugače posredujejo splošni javnosti, je zato lahko odvisno, ali bodo posamezne prakse v zvezi z uporabo informacijske tehnologije in elektronskih komunikacij zaznamovale nadaljnji razvoj družbe ali pa se jih bo glavnina zavezancev vzdržala. Vse to od zakonodajalcev terja natančen razmislek, ali za presojo takih novih praks zadoščajo pravila iz veljavnega sistema pravnih pravil ali pa te prakse zahtevajo specialno oziroma celo povsem novo ureditev in umestitev v sistem pravnih pravil, ki bi upoštevala specifike posameznih praks in tehnologij, s katerimi se povezujejo. Prispevek opozori na posamezne primere dosedanjega pravnega urejanja, ki spremlja digitalizacijo, in posledice za digitalizacijo, kot izvirajo iz uporabe in razlag pravnih pravil. Ključne besede: digitalizacija, strategija, regulacija, praksa, avtomatizacija, umetna inteligenca, podatki, tehnologija veriženja blokov, pogodbe, ekonomija Title: Digitalisation - Between Special and General Legal Regulation Abstract: Digitalisation is a process of transition from the industrial age to the age of knowledge and creativity, in whic
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Digitalna doba in temeljne pravice v Evropski uniji

Verica Trstenjak, 1.12.2020

Varstvo človekovih pravic, Človekove pravice

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Avtorica obravnava pomen temeljnih pravic v digitalni dobi. Predstavi glavne pravne vire v EU, posebej Listino EU o temeljnih pravicah. Nato je obravnavano vprašanje odnosa med prakso, zakonodajo in sodno prakso na digitalnem področju. V nadaljevanju so prikazani vpliv Sodišča EU na tem področju ter primeri sodne prakse (zadeve Google Spain (pravica biti pozabljen), Schrems (prenos osebnih podatkov v ZDA) in Glawischnig-Piesczek (pravica zahtevati izbris komentarjev na Facebooku)). Predstavljeni so tudi problemi v zvezi z digitalnimi praksami v koronakrizi in problemi glede posegov v temeljne pravice. Prav tako so obravnavane določbe uredbe GDPR, ki omogoča omejitve varstva osebnih podatkov v času epidemije. Sklepno je predstavljen pomen digitalnega prava na področju sodstva, posebej glede problema odločanja z algoritmi, kar postavlja vprašanje obstoja pravice do sodnika kot človeškega bitja. Ključne besede: digitalno pravo, temeljne pravice, omejitve pravic, koronakriza, pravica biti pozabljen, Facebook, Google, robot kot sodnik, sodnik kot človeško bitje Title: The Digital Age and Fundamental Rights in the EU Abstract: The author discusses the importance of fundamental rights in the digital age. She outlines the main legal sources in the EU, in particular the EU Charter of Fundamental Rights. Moreover, the issue of the relationship between practice, legislation and case law in the field of digital practices is addressed. The article then shows the influence of the Court of Justice of the EU in this area, as well as its case law (cases Google Spain (the right to be forgotten), Schrems (transfer of personal data to the USA) and Glawischnig-Piesczek (right to request deletion of comments on Facebook)). Problems related to digital practices in the corona crisis and problems with fundamental rights encroachments are also presented. The provisions of the GDPR, which allows for restrictions on the protection of personal data during epidemi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2020

Avtor ni naveden, 1.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2020SOCIALNA ZAVAROVANJA KOT TEMELJ PRAVICE DO SOCIALNE VARNOSTI stran 873 Grega Strban Pravna (ne)primerljivost socialnih zavarovanj Legal (in)Comparability of Social Insurances SOCIALNA ZAVAROVANJA KOT TEMELJ PRAVICE DO SOCIALNE VARNOSTI st
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Medgeneracijska (ne)enakost

Andraž Rangus, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Andraž Rangus, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Pokojninsko zavarovanje je eden izmed temeljnih družbenih podsistemov, s katerimi se zagotavljajo ustrezni dohodki vsem posameznikom, ki zaradi starosti ali nezmožnosti za delo na trgu dela ne morejo več opravljati pridobitne dejavnosti ter si s tem zavarovanjem zagotovijo socialno in ekonomsko varnost. Učinkovit sistem pokojninskega zavarovanja tako deluje kot temeljni pogoj za zagotavljanje socialnega miru v družbi in tudi pogoj za medgeneracijsko sožitje vseh generacij. Vsakokratne družbenoekonomske in demografske razmere narekujejo nenehno prilagajanje sistema spremenjenim razmeram, kar pa zahteva tako socialni kot tudi medgeneracijski dialog v družbi. Temeljni pogoj za učinkovit medgeneracijski dialog, ki v zaključku pripelje do sklenitve medgeneracijske pogodbe, pa je pravičen, pregleden in finančno uravnotežen pokojninski sistem, ki z vidika pravic vsako generacijo obravnava enakopravno, hkrati pa na posamezno generacijo ne prelaga čezmernega bremena financiranja pokojninske blagajne. Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, medgeneracijska pogodba, enakost generacij, pokojninski sistem, distribucija dohodka Title: Intergenerational (un)Equity Abstract: Pension insurance is one of the basic social subsystems that provide adequate income to all individuals who, due to age or inability to perform work on the labour market, can no longer perform gainful activities, and thus ensure for themselves adequate social and economic security. An efficient pension insurance system in its function thus represents a fundamental precondition for ensuring social peace in society, as well as a condition for intergenerational coexistence of all generations. Each socioeconomic and demographic situation dictates the constant adaptation of the system to the changed situation, which requires both social and intergenerational dialogue in society. The basic precondition for an effective intergenerational dialogue, which ultimately leads to the conclu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pokojninska reforma je sprejeta, naj živi reforma!

Tilen Božič, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Tilen Božič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Pokojninski sistem je dinamična tvorba s silovito inercijo, zato ga je treba stalno prilagajati duhu časa in tako zagotavljati trajno vzdržnost z vidika javnih financ in z vidika ljudi, ki jim je namenjen. Zastoj v razvoju tega sistema ima lahko drastične posledice. Te se najprej pokažejo v obliki kampanjskih posegov (reform), ki skušajo nadoknaditi zamujeno ter prinašajo močne politične napetosti in znižujejo raven zaupanja javnosti v sistem. Strateški cilji morajo biti postavljeni tako, da lahko preživijo več vlad, naloga vsake vlade pa je, da štafetno palico prenese do naslednje postaje. Hipne zmede, ki jih povzročijo šoki, kot sta bili na primer predčasna zamenjava vlade ali epidemija covid-19, prinašajo zastoj v reformnem naboju in pogosto postanejo "lovišče" za dolgoročno škodljive interese in pobude, ki bi bile v mirnejših časih gladko zavrnjene. Ozaveščena širša javnost in mediji ter kritična stroka so tisti, ki lahko v tem času poskrbijo, da se rdeča nit sprememb, spletena iz širokega družbenega konsenza, ne pretrga, razcepi ali po nepotrebnem zvije nazaj v klobčič. Ključne besede: pokojninski sistem, reforma, finančna vzdržnost, globalni trendi, odpornost Title: The Pension Reform Is Adopted, Long Live the Reform! Abstract: The pension system is dynamic and self-generates a strong inertia, which must be constantly adapted to the "zeitgeist". Delays in the development of the system can have drastic consequences. These first appear in the form of major interventions (reforms) that seek to catch up by using shortcuts that inevitably trigger political tensions and a drop in public confidence. The strategy for the future development of the pension system should be a result of a broad public consensus in order not to lose its focus over time due to changes and pressures of daily politics. Instant confusions caused by shocks, such as changes of the government or the Covid 19 epidemic, bring a stalemate in the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pravne pomanjkljivosti invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Področje invalidskega zavarovanja je pomemben del obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za to področje še v večji meri kot za pokojninsko zavarovanje veljajo načela: socialne države, medgeneracijske solidarnosti, vzajemnosti in redistribucije (prerazporeditve). V preteklosti so se pojavljale tudi težnje po ločitvi pokojninskega in invalidskega obveznega zavarovanja ali pa vsaj po ločenem plačevanju prispevkov. Pomembno je, da tudi v prihodnje ostanemo pri enovitem sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prizadevanja za reformo invalidskega zavarovanja pa zadnjih deset let niso privedla do premika na tem pomembnem področju. V Beli knjigi o pokojninah iz leta 2016 je bilo področje invalidskega zavarovanja celovito predstavljeno, tudi z možnimi rešitvami za prihodnost. Pri spremembah ZPIZ-2 je bilo invalidskemu področju namenjeno le malo pozornosti in je prišlo le do nekaterih manjših korekcij. Sistem invalidskega zavarovanja je pomemben in po svoje delikaten, saj se pravice iz invalidskega zavarovanja priznavajo na podlagi invalidnosti, ki nastopi zaradi spremembe v zdravstvenem stanju. Takrat je vsak posameznik zelo občutljiv, po drugi strani pa se pogledi in občutki med ljudmi po navadi zelo razlikujejo. Zato je za pripravo reforme invalidskega zavarovanja potreben čas, poleg tega mora pri njej sodelovati še več deležnikov kot pri spremembi sistema pokojninskega zavarovanja. Vzporedno bi bilo treba ustrezno prilagoditi tudi zdravstveno, delovnopravno in drugo zakonodajo, ki se tiče tega področja, kar pa je iz dosedanjih izkušenj težko pričakovati. Z opredeljenimi možnimi rešitvami v Beli knjigi je bil storjen korak v pravo smer, a žal se na tem področju v nadaljevanju ni storilo nič, zato je skrajni čas, da se začne korakati naprej, brez ustavljanja, do ustrezne zakonske rešitve. Ključne besede: invalidsko zavarovanje, reforma, definicija invalidnosti, svoj poklic, preostala delovna
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Silobran - dogmatične dileme in sodna praksa

Miha Šepec, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Silobran velja za najstarejši, najbolj tradicionalni in najbolj klasični razlog izključitve protipravnosti posameznikovega dejanja, ki sicer izpolnjuje bit kaznivega dejanja. V svojem temelju ta institut pomeni, da se pravo ni dolžno uklanjati nepravu in da se ima vsakdo pravico braniti zoper protipravni napad. Kljub tradicionalni ustaljenosti tega kazenskopravnega konstrukta pa je vse prej kot enostaven in teoretično dokončno razdelan. V okviru silobrana se namreč pojavljajo številne dogmatične dileme, ki so lahko trd oreh tudi za našo sodno prakso. V tem prispevku sta obravnavani dve sodobni silobranski dilemi, in sicer vprašanje dobrin, ki jih s silobranom sploh lahko ščitimo, ter vprašanje, ali lahko v interesu zaščite premoženja s silobranom drugi osebi vzamemo življenje. Ključne besede: silobran, skrajna sila, napad, obramba, nevarnosti, sorazmernost, dobrine, pravica do življenja Title: Self-Defence: Theoretical Dilemmas and Case Law Abstract: Self-defence is considered to be the oldest, most traditional and most classic reason for excluding the illegality of an individual's act, which otherwise fulfils the essence of a crime. At its core, this institute means that no one is obliged to subject himself to an unlawful attack and that everyone has the right to defend themselves against such an attack. But despite the traditional stability of this criminal law construct, it is anything but simple and theoretically finalized. Namely, many dogmatic dilemmas arise within the self-defence, which can also be a hard nut to crack for our case law. In this paper, I address two contemporary self-defence dilemmas. Namely, the question of goods that can be protected with self-defence, and whether self-defence can be used to take the life of another person in the interest of protecting property. Keywords: self-defence, duress, attack, defence, danger, proportionality, legal virtues, right to life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Jamstvo vodnih elektrarn za okoljske škode ob poplavah

Franz Serajnik, 1.12.2020

Varstvo okolja, Varstvo okolja

Franz Serajnik, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek opisuje ureditev objektivne odgovornosti za okoljske oziroma poplavne škode v Avstriji in v Sloveniji na primerih obratovanja vodnih elektrarn. V Avstriji ni zakona, ki bi - tako kot v Sloveniji - na splošno uredil objektivno odgovornost, pač pa se to ureja v različnih zakonih za posebna področja, tako na primer tudi v par. 364a ABGB, po katerem lahko lastnik sosednje nepremičnine od upravljavca hidroelektrarne zahteva odškodnino za škodo na nepremičnini. Predmet tega prispevka je zato tudi primerjalnopravni pogled na ureditev in sodno prakso v obeh državah. V času podnebnih sprememb je narasla nevarnost presenetljivih in katastrofalnih nalivov, kar zahteva posebno previdnost glede obratovanja vodnih elektrarn in jezov, da ne pride do podvajanja katastrofalnih poplav zaradi hkratnih izpustov voda iz jezov. Upravljavci vodnih elektrarn se z vidika objektivne odgovornosti ne morejo zlahka znebiti jamstva za škode, celo če so upoštevali vse predpise. Na drugi strani pa objektivna odgovornost ne pomeni, da upravljavci vodnih elektrarn odgovarjajo za poplavne škode tudi v primeru dokazane "višje sile". Razbremenilni dokaz, da gre za višjo silo, pa je dokaj zahteven spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo veliki jezovi. Zato je objektivna odgovornost dejstvo, s katerim morajo računati upravljavci vodnih elektrarn v obeh državah. V sodni praksi obeh držav pa le težko najdemo sodbe, ki bi upravljavcem hidroelektrarn nalagale plačilo odškodnin zaradi (sočasnega) praznjenja jezov ob poplavah. Ključne besede: vodna elektrarna, objektivna odgovornost, solidarno jamstvo, dokazno breme, okoljske škode, poplave, nevarne stvari, nevarne dejavnosti Title: Liability of Hydroelectric Plants for Pollution/Flood Damage Abstract: The main aspect of the author´s contribution is the question of "objective responsibility" of (hydroelectric) power plants regarding pollution/flood damage according to Austrian legislation and Slovenian legisl
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 166 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(541) 7(79) 6(41) 6-7(1261)
5(436) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(463) 2(480) 1(480)

Leto objave

2020(99) 2019(68) 2018(104) 2017(113)
2016(131) 2015(115) 2014(123) 2013(82)
2012(132) 2011(146) 2010(134) 2009(155)
2008(142) 2007(141) 2006(143) 2005(155)
2004(179) 2003(188) 2002(203) 2001(207)
2000(170) 1999(201) 1998(184) 1997(140)
1996(168) 1995(130) 1994(113) 1993(110)
1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C Ć Č D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov