Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4046)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Obdavčevanje digitalne ekonomije

Matjaž Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 2/20201. Osnovne opredelitve 2. Korporacijsko obdavčevanje v digitalni ekonomiji 2.1. Področje uporabe 2.2. Pomembna digitalna prisotnost 2.3. Dobički, vezani na pomembno digitalno prisotnost 3. Davek na digitalne storitve 3.1. Predmet obdavčevanja digitalnih storitev 3.2. Davčni zavezanec 3
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Razkrita komisija, pripoznanje dolga

Vesna Kranjc, 1.4.2020

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2020Okvirno dejansko stanje Določena gospodarska družba (v nadaljevanju: Družba) se je prijavila na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev, na razpisu uspela in z določeno javno agencijo (v nadaljevanju: Javna agencija) sklenila pogodbo o sofinanciranju dela stroškov. Družba je finančno spodbudo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

ZOPOKD in delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD posebej delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Stečajni postopek in stvarnopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Ob upoštevanju nac?ela koncentracije stec?ajnega postopka iz 227. c?lena ZFPPIPP izloc?itveni upnik v razmerju do stec?ajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izloc?itvene pravice. Slednja po razlagi Ustavnega sodišc?a preneha šele
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Odvzem premoženjske koristi po ZOPOKD

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 6. c?lena ZOPOKD ima svoj namen in zato zakon predpisuje, da se pravni osebi izrec?e odvzem premoženjske koristi, to je odvzem tistega premoženja, ki sploh ni bilo njeno. Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren le v odnosu do premoženjskopravnega z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Revizorjevo poročilo o preiskavi računovodskih izkazov

Daniel Zdolšek, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Pri preiskavi računovodskih izkazov (iz preteklosti) je revizorjev končni izdelek poročilo o (opravljeni) preiskavi računovodskih izkazov. Gre za posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor in v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Namen revizorjeve podaje zagotovila je povečanje zaupanja predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je sicer pripravil subjekt preiskovanja. Pri preiskovanju računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja - Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti (z oznako 2400, izdan v 2012). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 57. členu določa zavezance, pri katerih mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov, sestave in vsebine revizorjevega poročila o preiskavi računovodskih izkazov ne ureja niti ne določa drugih (obveznih) sestavin. V prispevku je prikazana sestava poročila o preiskavi, pripravljenega v skladu s Prenovljenim Mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400, in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi. Predstavljena različica poročila (z revizorjevim sklepom brez pridržkov o računovodskih izkazih subjekta preiskovanja) je najpogosteje uporabljena v dejanski praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vprašanje pravnega dometa analogne uporabe pravila prvega odstavka 397. člena ZGD-1 pri družbah z omejeno odgovornostjo

Aljoša Dežman, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Avtor v članku obravnava vprašanje, ali se mora za pridobitev pravice do izpodbijanja skupščinskega sklepa pravilno vabljeni družbenik osebno ali prek svojega pooblaščenca udeležiti skupščine družbe z omejeno odgovornostjo in na njej napovedati izpodbijanje oziroma ali lahko slednje zaradi smiselne uporabe pravil o delniški družbi nadomesti le izjava družbenika brez fizične udeležbe (njegove ali njegovega pooblaščenca) na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja. Ključne besede: gospodarsko statusno pravo, izpodbijanje, sklep skupščine, družba z omejeno odgovornostjo Title: Questions regarding the Legal Scope of Analogous Use of Provision from the First Paragraph of Article 397 of the Slovenian Companies Act in Cases of Limited Liability Companies Abstract: The author examines whether in order to obtain the right to challenge the general meeting resolution, the properly invited shareholder must attend the general meeting of the limited liability company in person or through their proxy and announce the intended contestation, or whether the latter can be replaced by only a statement of the shareholder without physical participation (by them or their proxy) at the general meeting and without explicitly giving a statement of contestation at the general meeting due to the sensible application of the rules on the company. Keywords: economic status law, contestation, shareholders assembly decision, limited liability company
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Nadomestno kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako in
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

Drago Dubrovski, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Drago Dubrovski, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja. Ključne besede: kriza, sanacija, prestrukturiranje, insolvenčno pravo, insolvenčni postopki, prisilna poravnava, poslovni model Title: Are In-Court Compulsory Composition Proceedings in Fact Restructuring Proceedings Abstract: A crisis is a short-term adverse, unwanted and critical situation in a company, which directly threatens the continued existence and development of a company, and therefore its risk management programmes or reorganisation proceedings are highly demanding, risky and uncertain about the final outcome. A compulsory composition proceeding is one
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vsebina PID št.2/2020

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020stran 223 Dušan Jovanovič, Miha Bratina Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD1 Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) stran 234 Aljoša Dežman Vprašanje pravnega d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vsebina PID št.1/2020

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020stran 3 Boštjan Koritnik, Lojze Ude Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Curren
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

Sancin Vasilka, Turšič Domen, David Osojnik Maks, 1.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže. Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019V Portorožu je od 10. do 12. oktobra 2019 potekalo 45. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(525) 7(79) 6(41) 6-7(1232)
5(414) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(446) 2(480) 1(480)

Leto objave

2020(24) 2019(59) 2018(104) 2017(113)
2016(131) 2015(115) 2014(123) 2013(82)
2012(132) 2011(146) 2010(134) 2009(155)
2008(142) 2007(141) 2006(143) 2005(155)
2004(179) 2003(188) 2002(203) 2001(207)
2000(170) 1999(201) 1998(184) 1997(140)
1996(168) 1995(130) 1994(113) 1993(110)
1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov