Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 442)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

Ana Kerševan, 1.4.2017

Civilni sodni postopki

Ana Kerševan, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva. Ključne besede: začasni ukrepi, arbitr
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2017Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati. Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Delovna razmerja

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odgovornost obvladujoče družbe pri dejanskih koncernih - primerjalno

Žiga Cvetko, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno. Ključne besede: koncernsko pravo, dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vsebina PID št.2/2017

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost naročnika do podizvajalca zaradi neunovčitve bančne garancije

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Obligacije, PRORAČUN

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Contracting Authority to the Subcontractor due to Unrealized Bank Guarantee Povzetek: Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice. Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije. Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 9/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina, 1.4.2017

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev. Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claiman
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prokurist - pooblastilo za pravdo

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Procurator - the Power to Litigation Povzetek: Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe. Sklep Vrhovnega sodišča II DoR 80/2016
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA

Janko Keček, 1.4.2017

TRGOVINA

Janko Keček, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu ... Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test napake, kategorije napake
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc, 1.4.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost direktorja in pravilo podjetniške presoje

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Director and the Business Judgement Rule Povzetek: Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugotožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK. Drugotožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi. Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo. Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule). Sklep in sodba VSL I Cpg 171/2012
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Družba za upravljanje terjatev bank kot družba javnega ali zasebnega prava in njena vloga v postopku sanacije bančnega sistema

dr. Peter Merc, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Peter Merc, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je operativna že nekaj več kot dve leti. Način, kako dejansko poteka proces sanacije bančnega sistema in prestrukturiranja realnega sektorja, in vloga tako imenovane slovenske sistemske slabe banke pri tem bistveno odstopata od procesa in predvsem od vloge DUTB, kot je bila predvidena z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Vloga DUTB se je omejila le na prenos slabega premoženja s komercialnih bank in na upravljanje tega premoženja. Ravno pri upravljanju premoženja pa se DUTB srečuje s kompleksnimi pravnimi in fiskalnimi izzivi, ki so povezani z njenim državnim lastništvom. Odgovor, kako bi se temu lahko izognili že pri strukturiranju modela državne slabe banke, so na svojem primeru ponudili Irci. Ključne besede: Družba za upravljanje terjatev bank, javni sektor, javni dolg, upravljanje premoženja, slaba banka Title: Bank Asset Management Company as a Public or Private Sector Entity and its Role in the Process of Recovery of Banking Sector Abstract: The Bank Asset Management Company (BAMC) has been operational for the last two years. There is material gap between the role of BAMC in the recovery process of the banking sector and in the restructuring process of the corporate sector that was foreseen with the so called bad bank legislation and the actual role of BAMC in the mentioned processes. The role of BAMC was limited to the transfer of bad assets from the banks and to the management of those assets. In managing bad assets, BAMC faces complex legal and fiscal questions that are related to its state ownership. The Irish model of the state bank offers a case study on how to avoid those obstacles. Key words: Bank Asset Management Company, public sector, public debt, asset management, bad bank
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Privolitev za patentiranje človeškega biološkega materiala

Klemen Pohar, 1.4.2016

Intelektualna lastnina

Klemen Pohar, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Patentiranje izumov na področju biotehnologije je danes splošna praksa, saj gre za tekmovalno področje, na katerem so raziskave povezane z visokimi stroški. Kadar biotehnološki izumi temeljijo na raziskavah na človeškem biološkem materialu, je pri ravnanju s tem materialom treba spoštovati voljo darovalca. Posameznik lahko iz različnih razlogov nasprotuje posameznim aktivnostim v zvezi z materialom, vzetim iz njegovega telesa, pravo pa zahteva spoštovanje darovalčeve volje. Za položaj, kadar ta volja ni spoštovana, pravo osebnostnih pravic vsebuje določena pravna sredstva, ne ureja pa položaja, ko na podlagi posega v posameznikovo telo nastane nova pravica intelektualne lastnine. S to situacijo se ukvarja patentno pravo, v tem članku pa je raziskano vprašanje, ali je oziroma ali naj bo privolitev za patentiranje pogoj za možnost patentiranja izuma, razvitega na podlagi raziskav na človeškem biološkem materialu. Ključne besede: privolitev, patentiranje, biološki material, človekove pravice, osebnostne pravice, dostojanstvo, morala, javni red, biotehnološke raziskave Title: Consent for Patenting of Human Biological Material Abstract: In the competitive field of biotechnology, where research is associated with high costs, patenting is nowadays a common practice. When biotechnological inventions are based on research of human biological material, the will of the donor regarding the activities associated with this material has to be respected. An individual can have different reasons to oppose particular activities associated with the material taken from his body, and the law requires compliance with his will. When the will of the donor is not respected, the law on personality rights offers certain remedies. It does not, however, regulate the situation when an intervention into a person's body is the basis of a new intellectual property right. This situation is subject to research in patent law. The author researches the question wheth
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Vsebina PID št.2/2016

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala

Lovro Jurgec, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Lovro Jurgec, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Sklep o povečanju osnovnega kapitala se lahko izpodbija na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov iz 395. člena ZGD-1 in na podlagi posebnega izpodbojnega razloga iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1. V prispevku je analiziran posebni izpodbojni razlog iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1, ki določa, da se lahko sklep o povečanju osnovnega kapitala, v katerem je prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novih delnic izključena, izpodbija tudi zaradi tega, ker je emisijski znesek oziroma znesek, pod katerim se nove delnice ne smejo izdati, določen nesorazmerno nizko. Zaradi celovitosti obravnavane tematike je v članku narejena tudi razmejitev tega izpodbojnega razloga od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe in od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi ekonomske iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe. Ključne besede: izpodbijanje, sklep o povečanju osnovnega kapitala, prednostna pravica, emisijski znesek, pravna iztisnitev, ekonomska iztisnitev Title: Contesting the Resolution on the Increase of the Share Capital Abstract: A general meeting''s resolution on the increase of share capital may be contested on the grounds of the general contestable reasons pursuant to Article 395 of ZGD-1 and on the grounds of a special contestable reason pursuant to paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1. This paper analyses the aforementioned special contestable reason enacted in paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1, which determines that in the case of exclusion of pre-emptive right of existing shareholders, the resolution on the increase of share capital may be contested also if the issue price of the newly issued shares is, in the resolution on the increase of share capital, determined disproportionally low. For the purposes of comprehensibility, this paper also makes a distinction between the aforementioned special contestable
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Zastopanje družbe v razmerjih z revizorjem letnega poročila po noveli ZGD-1I

dr. Peter Podgorelec, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Z novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I je bilo pooblastilo za sklenitev pogodbe z revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila preneseno na predsednika nadzornega sveta. Pred tem je te pogodbe sklepala uprava. Avtorjevo stališče je, da uprava še naprej zastopa družbo pri sklepanju pogodb za nerevizijske storitve, čeprav se te pogodbe sklenejo z revizorjem, ki je bil izbran zaradi izvedbe obveznega revidiranja. Vendar je priporočljivo, da so pogodbe za nerevizijske storitve vezane na soglasje nadzornega sveta. Podpis predsednika nadzornega sveta mora temeljiti na sklepu nadzornega sveta, kršitev te notranje omejitve pa nima pravnega učinka proti tretji osebi. Če ima delniška družba enotirni sistem, je predsednik upravnega obora pooblaščen za podpis pogodbe z revizorjem le, če je upravni odbor imenoval izvršne direktorje na podlagi drugega odstavka 286. člena. Družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima nadzornega sveta, zastopa njen poslovodja. Družbeniki lahko sklenitev pogodb z revizorjem letnih finančnih poročil vežejo na svoje soglasje. Ključne besede: revizor letnega oziroma konsolidiranega letnega poročila, nadzorni svet, pogodbeno razmerje, zastopanje družbe, upravni odbor, družba z omejeno odgovornostjo Title: Representation of a Company with Respect to its Relations with the Annual Report Auditor, in Accordance with the ZGD-1I Act Amending the Companies Act Abstract: The Act Amending the Companies Act - ZGD-1I transferred the authorisation to conclude an agreement with an annual and consolidated annual report auditor from the Management Board to the President of the Supervisory Board. The author is of the opinion that the Management Board shall continue to represent the company in the conclusion of agreements for non-auditing services, even though these are concluded with an auditor selected by virtue of the obligatory audit requirement. Nevertheless, it would be advised that agreements for non-auditing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe

dr. Damjan Možina, 1.4.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Prispevek poskuša orisati temeljna načela slovenskega pogodbenega odškodninskega prava s poudarkom na obsegu povrnitve škode. Pri tem opozarja na nekatere dileme, ki se pojavljajo ob uporabi njegovih določb, ter poskuša iskati vzporednice s primerjalnim pravom. Avtor uvodoma oriše razmerje med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom, nato na kratko predstavi možnosti dolžnikove razbremenitve odgovornosti za kršitev. Sledi obravnava osnovnega merila povrnite škode (načela popolne odškodnine) in njegove omejitve v pogodbenem pravu - načela predvidljivosti škode. Slednjega avtor predstavi tudi v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, skupaj s posameznimi, praktično relevantnimi vidiki. Opozori tudi na sodobne tendence v teoriji in praksi glede predlogov za izboljšanje oziroma nadgradnjo tega načela. V okviru obravnave povrnitve škode predstavi različne pristope za ugotavljanje obsega premoženjske škode, zavzema pa se tudi za možnost upoštevanja morebitnega dobička, ki ga je dolžnik pridobil s kršitvijo pogodbe, pri ugotavljanju škode. Posebej predstavi problemske sklope glede povrnitve škode zaradi stvarnih napak pri prodajni pogodbi. Ključne besede: kršitev pogodbe, odškodninska odgovornost, razbremenitev, načelo polne odškodnine, načelo predvidljivosti škode, izgubljeni dobiček, premoženjska škoda, nepremoženjska škoda, konkretno in abstraktno računanje škode, stvarne napake Title: Damages for Breach of Contract Abstract: The paper aims to outline the principles guiding damages for breach of contract in Slovenian law, with an emphasis on the scope of damages. It draws attention to some of the dilemmas arising in theory and practice, and tries to point out the parallels with solutions in other legal orders. Following the introduction, the relationship between the claim for specific performance and damages claim is presented, followed by a brief explanation of possibilities of debtor''s exoneration of liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Financiranje d. o. o. z lastnim kapitalom: razprava o naknadnih vplačilih kot viru financiranja

Kocbek Marijan, Prelič Saša, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah omogoča različne oblike financiranja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko je za financiranje družbe z vložki značilno pridobivanje oziroma utrjevanje članske udeležbe družbenikov, financiranje družbe s tako imenovanimi naknadnimi vplačili ne spreminja razmerij med družbeniki, kljub temu pa se z njimi krepi jamstveni potencial družbe. Članek obravnava korporacijske, bilančne in davčne vidike naknadnih vplačil. Ključne besede: vložek, poslovni delež, naknadno vplačilo, lastni kapital, vezani kapital, kapitalske rezerve Title: Equity Financing of a Limited Liability Company: the Debate on Additional Payments as a Method of Financing Abstract: Law on commercial companies provides for different forms for financing of limited liability companies. Shareholders financing the company through new contributions obtain new or additional shares. Although financing the company through additional payments does not alter proportions among shareholders, additional payments strengthen a company''s liability potential toward creditors. Therefore, the article deals with legal, accounting, and tax aspects of additional payments. Key words: contribution, share, additional payment, equity capital, bound capital, capital reserves
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Pravna sredstva v upravnih zadevah

mag. Irena Prodan, 1.4.2016

Uprava

Irena Prodan, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Upravni postopek je skupek dejanj, ki privede do odločitve v upravni zadevi, ko upravni organi v javnopravnih zadevah na različnih področjih odločajo o naših pravicah, pravnih koristih in obveznostih. Praviloma odločajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je temeljni procesni zakon na upravnem področju, če posebni zakoni procesna pravila urejajo drugače, pa se Zakon o splošnem upravnem postopku uporablja podrejeno. Upravni postopek se praviloma zaključi z izdajo odločbe ali sklepa. Zaradi varstva zakonitosti je treba omogočiti pravna sredstva za nadzor in za obrambo pred njihovimi samovoljnimi odločitvami. Zakon o splošnem upravnem postopku pozna pritožbo in izredna pravna sredstva. Ključne besede: upravna zadeva, pravna sredstva, pritožba, izredna pravna sredstva Title: Remedies in Administrative Matters Abstract: The administrative procedure is a set of actions that lead to a decision in an administrative matter. Governing bodies in public law matters in various areas decide on our rights, interests, and obligations. As a rule, decisions are made under the Act on General Administrative Procedure Act, which is an essential procedural law in the administrative field, unless special legislation governing procedural rules stipulates otherwise, in which case the Law on Administrative Procedure is subsidiary applicable. Administrative proceedings are normally terminated by issuing a decision or order. Because of the law, it is necessary to enable remedies to control and to defend against arbitrary decisions. The law on general administrative procedure recognises appeals and extraordinary legal remedies. Key words: administrative matters, remedies, appeals, extraordinary legal remedies
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Nična menica

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Menica in ček

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Ker lastni menici manjka bistvena sestavina "nepogojna obljuba plačila", konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična. Title: Void Bill of Exchange
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Spoštovanje odpovednega roka mora sodišče pred izdajo naloga o izpraznitvi poslovnega prostora preveriti po uradni dolžnosti, po izdaji naloga o izpraznitvi poslovnega prostora pa na ugovor. Title: Cancellation of a Commercial Premises Lease Agreement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Zmota glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Plačilni promet

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Tožnica (banka) je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. Če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko (upnico) in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev. Title: A Mistake about the Existence of Debtor’s Coverage on their Transaction Account
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Pregled poročila o odnosih do povezanih družb

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-9/ 2016 z dne 29. 2. 2016 je revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo (odslej Inštitut) na svoji seji dne 2. 3. 2016 sprejel Stališče 2 Pregled poročila o odnosih do povezanih družb Title: Review of Report on Relationships with Associated Companies
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Davčna obravnava konverzije terjatve v lastniški delež dolžnika

Avtor ni naveden, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Družba A je z diskontom odkupila terjatev do družbe B. V svojih knjigah je terjatev pripoznala po nabavni vrednosti, razliko do nominalne vrednosti terjatve pa je evidentirala izven-bilančno. Upnica družba A in dolžnica družba B sta se dogovorili, da bosta terjatev konvertirali v osnovni kapital družbe B oziroma, da bo družba A družbo B dokapitalizirala s stvarnim vložkom. Zanima vas davčna obravnava konverzije. Title: Tax Treatment of the Conversion of Receivables into a Share of the Debtor
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 2

Leto objave

2017(12) 2016(19) 2015(12) 2014(14)
2013(15) 2012(15) 2011(15) 2010(15)
2009(18) 2008(14) 2007(11) 2006(18)
2005(20) 2004(32) 2003(18) 2002(25)
2001(25) 2000(22) 1999(21) 1998(21)
1997(17) 1996(12) 1995(11) 1994(12)
1993(13) 1992(7) 1991(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov