Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 480)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Revizorjevo poročilo o preiskavi računovodskih izkazov

Daniel Zdolšek, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Pri preiskavi računovodskih izkazov (iz preteklosti) je revizorjev končni izdelek poročilo o (opravljeni) preiskavi računovodskih izkazov. Gre za posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor in v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Namen revizorjeve podaje zagotovila je povečanje zaupanja predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je sicer pripravil subjekt preiskovanja. Pri preiskovanju računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja - Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti (z oznako 2400, izdan v 2012). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 57. členu določa zavezance, pri katerih mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov, sestave in vsebine revizorjevega poročila o preiskavi računovodskih izkazov ne ureja niti ne določa drugih (obveznih) sestavin. V prispevku je prikazana sestava poročila o preiskavi, pripravljenega v skladu s Prenovljenim Mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400, in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi. Predstavljena različica poročila (z revizorjevim sklepom brez pridržkov o računovodskih izkazih subjekta preiskovanja) je najpogosteje uporabljena v dejanski praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vprašanje pravnega dometa analogne uporabe pravila prvega odstavka 397. člena ZGD-1 pri družbah z omejeno odgovornostjo

Aljoša Dežman, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Avtor v članku obravnava vprašanje, ali se mora za pridobitev pravice do izpodbijanja skupščinskega sklepa pravilno vabljeni družbenik osebno ali prek svojega pooblaščenca udeležiti skupščine družbe z omejeno odgovornostjo in na njej napovedati izpodbijanje oziroma ali lahko slednje zaradi smiselne uporabe pravil o delniški družbi nadomesti le izjava družbenika brez fizične udeležbe (njegove ali njegovega pooblaščenca) na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja. Ključne besede: gospodarsko statusno pravo, izpodbijanje, sklep skupščine, družba z omejeno odgovornostjo Title: Questions regarding the Legal Scope of Analogous Use of Provision from the First Paragraph of Article 397 of the Slovenian Companies Act in Cases of Limited Liability Companies Abstract: The author examines whether in order to obtain the right to challenge the general meeting resolution, the properly invited shareholder must attend the general meeting of the limited liability company in person or through their proxy and announce the intended contestation, or whether the latter can be replaced by only a statement of the shareholder without physical participation (by them or their proxy) at the general meeting and without explicitly giving a statement of contestation at the general meeting due to the sensible application of the rules on the company. Keywords: economic status law, contestation, shareholders assembly decision, limited liability company
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

ZOPOKD in delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD posebej delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Stečajni postopek in stvarnopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Ob upoštevanju nac?ela koncentracije stec?ajnega postopka iz 227. c?lena ZFPPIPP izloc?itveni upnik v razmerju do stec?ajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izloc?itvene pravice. Slednja po razlagi Ustavnega sodišc?a preneha šele
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Odvzem premoženjske koristi po ZOPOKD

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 6. c?lena ZOPOKD ima svoj namen in zato zakon predpisuje, da se pravni osebi izrec?e odvzem premoženjske koristi, to je odvzem tistega premoženja, ki sploh ni bilo njeno. Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren le v odnosu do premoženjskopravnega z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

Drago Dubrovski, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Drago Dubrovski, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja. Ključne besede: kriza, sanacija, prestrukturiranje, insolvenčno pravo, insolvenčni postopki, prisilna poravnava, poslovni model Title: Are In-Court Compulsory Composition Proceedings in Fact Restructuring Proceedings Abstract: A crisis is a short-term adverse, unwanted and critical situation in a company, which directly threatens the continued existence and development of a company, and therefore its risk management programmes or reorganisation proceedings are highly demanding, risky and uncertain about the final outcome. A compulsory composition proceeding is one
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Obdavčevanje digitalne ekonomije

Matjaž Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 2/20201. Osnovne opredelitve 2. Korporacijsko obdavčevanje v digitalni ekonomiji 2.1. Področje uporabe 2.2. Pomembna digitalna prisotnost 2.3. Dobički, vezani na pomembno digitalno prisotnost 3. Davek na digitalne storitve 3.1. Predmet obdavčevanja digitalnih storitev 3.2. Davčni zavezanec 3
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Nadomestno kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako in
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vsebina PID št.2/2020

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020stran 223 Dušan Jovanovič, Miha Bratina Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD1 Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) stran 234 Aljoša Dežman Vprašanje pravnega d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Razkrita komisija, pripoznanje dolga

Vesna Kranjc, 1.4.2020

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2020Okvirno dejansko stanje Določena gospodarska družba (v nadaljevanju: Družba) se je prijavila na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev, na razpisu uspela in z določeno javno agencijo (v nadaljevanju: Javna agencija) sklenila pogodbo o sofinanciranju dela stroškov. Družba je finančno spodbudo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila in davki

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vsebina PID št.2/2019

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019stran 197 Janez Vončina Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant stran 217 Kristijan Zakšek Odločanje nadzornega
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc, 1.4.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2019Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve? Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem

Sašo Šilec, 1.4.2019

Obligacije

Sašo Šilec, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek odpira in obravnava obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem pod predpostavko, da bi ta prodrl tudi na trg Republike Slovenije. V uvodu je predstavljeno delovanje Uberjeve digitalne pametne platforme in mobilne aplikacije, s katero uporabniki dostopajo do storitev. Posebna pozornost je namenjena problemom in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, pri čemer je poudarek na konkretnem primeru prevoza z Uberjem. Ob upoštevanju dejstva, da problematika ponujanja storitev posega na različna pravna področja, se avtor v prispevku omejuje izključno na obligacijskopravna vprašanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Vpliv ustanovitve hčerinske družbe s stvarnim vložkom na pravni položaj upnikov družbe ustanoviteljice

Saša Prelič, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2019Dejansko stanje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odločanje nadzornega sveta (2. del)

Kristijan Zakšek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Institut cenovnih škarij – kazalnik razlik med cilji konkurenčnega prava v ZDA in EU

Dušan Mitrović, 1.4.2019

Varstvo konkurence, cene

Dušan Mitrović, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek obravnava cenovne škarje kot obliko zlorabe prevladujočega položaja. Osredotoča se na pojav povsem različne obravnave cenovnih škarij v sodni praksi Zveznega vrhovnega sodišča ZDA in Sodišča EU. Ob primerljivi pravni podlagi skoraj enake dejanske stanove cenovnih škarij Zvezno vrhovno sodišče ZDA obravnava kot dovoljeno tekmovanje na račun učinkovitosti, Sodišče EU pa kot izključevalno zlorabo prevladujočega položaja. Paradoks prepovedi cenovnih škarij, ki je v tem, da njihova prepoved zvišuje cene proizvodov in storitev na relevantnem trgu in tako bolj koristi konkurentom kot potrošnikom, razkriva, da gre razlog za različno obravnavo cenovnih škarij iskati v različnih ciljih in varovanih dobrinah konkurenčnega prava v EU in v ZDA. Medtem ko antitrust v ZDA prepoveduje le tista izključevalna ravnanja, ki škodujejo blaginji potrošnikov, Evropska komisija in Sodišče EU 102. člen Pogodbe o delovanju EU razlagata na način, da prepoveduje tudi nekatera omejevalna ravnanja, ki škodujejo le blaginji konkurentov. S tem v konkurenčno pravo EU vpletata koncepte prava reguliranih sektorjev, katerih namen je nižanje vstopnih ovir novim podjetjem za vstop na trg. Namen prispevka je prikazati, da s prepovedjo cenovnih škarij Evropska komisija in Sodišče EU to počneta na škodo blaginje potrošnikov in grobo posegata v pravno varnost podjetij s prevladujočim položajem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

Jure Jakšić, 1.4.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Jure Jakšić, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odpoklic uprave

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 2

Leto objave

2020(14) 2019(12) 2018(12) 2017(12)
2016(19) 2015(12) 2014(14) 2013(15)
2012(15) 2011(15) 2010(15) 2009(18)
2008(14) 2007(11) 2006(18) 2005(20)
2004(32) 2003(18) 2002(25) 2001(25)
2000(22) 1999(21) 1998(21) 1997(17)
1996(12) 1995(11) 1994(12) 1993(13)
1992(7) 1991(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov