Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 454)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan, 1.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Damjan, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1. Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Vsebina PID št.2/2018

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018stran 209 Damjan Možina Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje 25 Years of the UN Convention on International Sale of Goods (CISG) in Slovenia: Challenges and Experiences stran 226 Matevž Z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Ničnost poroštva

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Obligacije

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Namen in odškodninska odgovornost

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Ni torej pomembno, ali je povzročitelj želel povzročiti škodljivo posledico ali ne. Povzročitev škode v civilnem pravu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Glasovanje invalidov na volitvah in diskriminacija

dr. Jurij Toplak, 1.4.2018

Človekove pravice

Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja. Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Promet s kmetijskimi zemljišči

mag. Žiga Rejc, 1.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijstvo

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči. Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Mađarsko građansko pravo - od precedentnog do kodeksnog prava (razvoj i novi kodeks)

prof. ddr. József Szalma, 1.4.2018

Obligacije

József Szalma, Podjetje in delo, 2/2018Rezime: U radu je ukazano na tendencijsku evoluciju mađarskog građanskog prava. U prvoj fazi, za vreme reprezentativnog (staleškog) društva važilo je tzv. običajno pravo, kodifikovano u Verbecijevom Tripartitu (1517). Za to vreme je, uz to, važilo tzv. precedentno pravo, tj. pravilo da je Vrhovni sud, ili vrhovna sudska instanca zauzimala načelne stavove, koji su bili izvorište prava za analogne slučajeve. U građanskom periodu, naročito u tzv. Sečenjijevom liberalnom zakonodavstvu, u prvim decenijama 19. veka je parlament donosio važne reformske zakone, i u njihovom domenu zakon je postepeno preuzeo ulogu izvorišta prava namesto precedenata. Takvi su zakoni npr. o privrednim društvima, zakon o eksproprijaciji radi javnog interesa, npr. izgradnje puteva, mostova, uz pravičnu naknadu. Godine 1848. donet je XV zakon, koji uvodi građansku ravnopravnost, ukida avicitet i najavljuje donošenje građanskog zakonika. Na osnovu odluke Zemaljske zakonodavne skupštine (Mađ. Országbírói Értekezlet) 1861. godine donet je privremeni, okvirni građanski zakonik. Nakon Nagodbe (1867), tokom 19. veka nastali su nacrti kodeksa po delovima građanskog prava (obligaciono pravo, porodično pravo, stvarno pravo, nasledno pravo), od kojih su neki i stupili na snagu, npr. Zakon o porodici, starateljstvu (1896). Godine 1875. je donet Zakon (kodeks) o trgovinskim društvima. I u domenima ovih zakona "potisnuti" su kao izvorište prava, precedenti. U prvoj polovini 20. veka nastali su nacrti ili predlozi kodeksa koji su obuhvatali celinu građanskog prava (1900, 1912, 1913, 1928). Predlog iz 1928, iako nije donet, bio u primeni u sudskoj praksi. Prvi građanski zakonik je donet 1959. godine. On je ukinuo precedente. Posle promene sistema, 1989. godine, i prelaska sa administrativno-planske privrede na tržišnu, Građanski zakonik je pretrpeo brojne izmene. No, zbog konzistencije, Parlament je 1998. godine doneo odluku o rekodifikaciji. Rekodifikacija je završena 2013,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vsebina PID št.2/2017

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

Ana Kerševan, 1.4.2017

Civilni sodni postopki

Ana Kerševan, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva. Ključne besede: začasni ukrepi, arbitr
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Delovna razmerja

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odgovornost obvladujoče družbe pri dejanskih koncernih - primerjalno

Žiga Cvetko, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno. Ključne besede: koncernsko pravo, dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA

Janko Keček, 1.4.2017

TRGOVINA

Janko Keček, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu ... Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test napake, kategorije napake
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc, 1.4.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina, 1.4.2017

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev. Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claiman
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2017Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati. Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost naročnika do podizvajalca zaradi neunovčitve bančne garancije

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Obligacije, PRORAČUN

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Contracting Authority to the Subcontractor due to Unrealized Bank Guarantee Povzetek: Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice. Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije. Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 9/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost direktorja in pravilo podjetniške presoje

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Director and the Business Judgement Rule Povzetek: Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugotožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK. Drugotožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi. Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo. Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule). Sklep in sodba VSL I Cpg 171/2012
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prokurist - pooblastilo za pravdo

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Procurator - the Power to Litigation Povzetek: Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe. Sklep Vrhovnega sodišča II DoR 80/2016
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Javna naročila pri spremembah obsega del po besedilih FIDIC

mag. Maja Potočnik, 1.4.2016

PRORAČUN

Maja Potočnik, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Ko je Evropska komisija Republiki Sloveniji za izvedbo javnih razpisov, ki sredstva črpajo iz Kohezijskega sklada, priporočila uporabo besedil FIDIC, ni nič kazalo na hude zaplete ob izteku Operativnega programa za obdobje 2007-2013. Ob koncu črpanja evropskih sredstev so namreč nekateri upravni organi zavzeli stališče, da bi bilo zaradi strogosti slovenske zakonodaje s področja javnega naročanja treba izvesti poseben postopek javnega naročanja za vsako spremembo, ki je posledica izvedbe dodatnih del, nepredvidenih nujnih del in celo več del. Prispevek obravnava problematiko skladnosti besedil FIDIC s slovensko zakonodajo s področja javnega naročanja, predvsem pomen in vlogo 13. člena Rumene in Rdeče knjige FIDIC, ter pogodbene obveznosti strank sklenjene gradbene pogodbe in vpliv vsebine gradbene pogodbe na naročnikovo dolžnost izvedbe dodatnih postopkov javnega naročanja v primeru morebitnih odstopanj od objavljenih tehničnih specifikacij in popisov del. Ključne besede: vsebina gradbene pogodbe, vsebina gradbene pogodbe v besedilih FIDIC, bistvene spremembe gradbene pogodbe, dodatna dela, več dela, dodatna dela v ZJN-2, več dela v ZJN-2, izvedba postopka javnega naročanja v primeru spremembe tehničnih specifikacij javnega naročanja Title: Public Procurement in Amendments of Volume of Works According to FIDIC Texts Abstract: When the European Commission recommended that the Republic of Slovenia uses the FIDIC texts to implement invitations to public tenders covered by the Cohesion Fund, there was no indication of serious complications upon expiry of the Operational Programme for 2007-2013. At the end of drawing of the European funds, some administrative authorities adopted the view that, due to the strict nature of Slovene public procurement legislation, a special public procurement procedure should be carried out for each amendment caused by the implementation of additional works, unforeseeable urgent works, or even more work.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 2

Leto objave

2018(12) 2017(12) 2016(19) 2015(12)
2014(14) 2013(15) 2012(15) 2011(15)
2010(15) 2009(18) 2008(14) 2007(11)
2006(18) 2005(20) 2004(32) 2003(18)
2002(25) 2001(25) 2000(22) 1999(21)
1998(21) 1997(17) 1996(12) 1995(11)
1994(12) 1993(13) 1992(7) 1991(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov