Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 186)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significantl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Raziskovanje terorizma in kriminalitete - kriminološke, viktimološke in kriminalitetnopolitične perspektive

Gorazd Meško, 1.10.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gorazd Meško, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Kriminološke teorije, zbiranje podatkov in metodološki pristopi, ki se uporabljajo v kriminološkem raziskovanju, so uporabni tudi za raziskovanje terorizma; uporaba kriminoloških metod pri preučevanju terorizma bi omogočila pridobitev novih znanj o problematiki, predvsem na področju vzrokov in posledic terorizma. Kriminologi se v preteklosti niso poglobljeno ukvarjali s problemom terorizma, čeprav se kriminologija kot veda primarno osredotoča na preučevanje nastajanja (in spreminjanja) kazenskih zakonov ter razumevanje pojavnih oblik in vzrokov kriminalitete ter odzivov na tovrstne kršitve zakonov. V kriminološkem raziskovanju bi zaradi ekstremnih oblik nasilja, viktimizacij, ustvarjanja strahu in kriminalitetnopolitičnih odzivov pomemben položaj moral imeti tudi terorizem. Teroristična dejanja vplivajo na zaznave varnosti, ogroženosti in odzive države na potencialne teroriste kot pojav nove varnostne mentalitete, ki se kaže v sekuritizaciji. Ključne besede: terorizem, kriminologija, viktimologija, kriminalitetna politika Title: Study of Terrorism and Criminality - Criminological, Victimological, and Criminal Policy Perspective Abstract: Criminological theory, data collection and methodological approaches used in criminological studies can also be applied in research on terrorism. The use of criminological methods in studying terrorism would allow for the acquisition of new knowledge, in particular in the area of causes, patterns and consequences of terrorism. Criminologists in the past did not conduct in-depth studies of terrorism, even though criminology as a discipline primarily focuses on the study of formation (and changing) of criminal laws, understanding of the manifestations and the causes of crime, and reactions to such violations of the law. Terrorism should have an important place in criminological research due to its characteristics - extreme forms of violence, victimisations, creating fear (individual and collective) and
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Prenehanje stavbne pravice - razprava o mitu kogentnosti nadomestila

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.8.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Po mnenju avtorjev prispevka je dosedanja, pri domačih piscih univerzalno sprejeta razlaga določb SPZ o posledicah prenehanja stavbne pravice zmotna. V celoti namreč - kljub njihovim ugotovitvam, da v tujini praviloma ni tako in da naj bi bile nekatere določbe SPZ o stavbni pravici "nejasne" - izhaja iz naziranja, da je določba drugega odstavka 263. člena SPZ, ki se glasi "lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine", kogentna oziroma da SPZ ne dopušča situacije, ko bi bil mogoč dogovor o nadomestilu pod navedeno višino. Po prepričanju avtorjev je v dani zmoti mogoče identificirati ključno pomanjkljivost dosedanje splošno sprejete razlage določb SPZ o stavbni pravici, ki v praksi povzroča številne nejasnosti in negotovost. Zato bi bilo treba v prihodnje dosedanjo razlago SPZ v tem delu celovito revidirati ob (pravilnem) izhodišču dispozitivne narave predmetne zakonske določbe - ne pa spreminjati zakona. Ključne besede: stavbna pravica, Stvarnopravni zakonik (SPZ), superficies, nadomestilo, prenehanje, prenehanje stavbne pravice Title: Cessation of the Right of Superficies - the Question of Compensation Abstract: In Slovenia, we have introduced the right of superficies with the Law of Property Code (Stvarnopravni zakonik, SPZ), passed in 2002. Second Paragraph of Article 263 of SPZ states that at cessation of the right of superficies, the owner of the property (land) has to pay to its holder compensation in the minimum amount of one half of the increase in the market price of the property. In numerous papers, articles and commentaries on the law that have been published in Slovenia within the last 15 years, this legal rule has been universally regarded as ius cogens - despite the fact that the authors have established it already by themselves, that foreign legal literature (with much longer
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Socialna država in država blaginje - sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.6.2017

Pravoznanstvo

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države. Ključne besede: socialna država, pravna država, država blaginje, socialne pravice, sistem socialne varnosti Title: Social State and Welfare State - Synonyms or Mere Contextual Paronyms? Abstract: The article deals with the concept of a social state and a welfare state within the framework of a democratic state of law. The foundations of a social normative state are presented, the comparative legal aspects of the forms of social states and the trends of the national and European social policy. The system of a welfare state was also analysed as well as the differences in relation to a social state of law. The founding values and goals of a social state and a welfare state are also presented. The conclusion highlights the challenges of a modern social state. Key words: social state, state of law, welfare state, social rights, social security system
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina, 1.4.2017

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev. Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claiman
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Specialne določbe o dodatnih gradnjah v ZJN-3 - med spremembo pogodbe o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo in postopkom s pogajanji brez predhodne objave

Mužina Aleksij , Rejc Žiga, 1.2.2017

PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje. Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14 Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) ci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Zastaranje v davčnem pravu

Mojca Muha, 1.2.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Mojca Muha, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. Ob primerjavi zastaranja v davčnem pravu in ureditve na drugih področjih se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za pravilno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava. Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu Title: Prescription in Tax Law Abstract: Prescription is a legal institution which is also historically well-established in all fields of law as an expression of the principle of legal certainty. The comparison of prescription in tax law and in other fields of law shows the greatest similarities between the wordings of the laws in the fields of tax law and misdemeanour law; however, the findings of legal doctrine from the field of private law also need to be considered due to the historical development of prescription in the fields of civil law and tax law, and also due to the similarity of the obligation, which is the object of prescription in both aforementioned fields of law. Key words: prescription in tax law, prescription in other fields of law, legal provisions pertaining to prescription in tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Ključni poudarki procesa urejanja prostora

Aleš Mlakar, 1.10.2016

Urejanje prostora

Aleš Mlakar, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Stroka z veliko zadržanosti, a tudi pričakovanja in pripravljenosti tvorno sodelovati spremlja nastajanje novega Zakona o urejanju prostora. Temeljni očitek dosedanjemu spreminjanju prostorske zakonodaje je, da ni bila dovolj upoštevana teoretska/strokovna podstat urejanja prostora. Namen prispevka je ovreči nekaj mitov, povezanih s pripravo prostorske zakonodaje, na katere se običajno opira zakonodajalec, ter opozoriti na ključna izhodišča, namen in vsebine procesa urejanja prostora, ki bi jih morala upoštevati/omogočati tudi nova prostorska zakonodaja. Ključne besede: urejanje prostora, prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, zakonodaja, usklajevanje interesov, načrtovalna analiza, regulacija Title: The Key Emphasis of the Process of Spatial Planning Abstract: Profession with great reluctance, but also the expectations and willingness to cooperate actively monitors the formation of the new Spatial Management Act. The basic criticism of hitherto amends of spatial planning legislation is that has not been sufficiently taken into account theoretical/professional foundations of spatial planning. The purpose of this paper is to refute some of the myths associated with preparing of spatial legislation and to draw attention to key positions, the purpose and content of the process of spatial planning, which should be considered/enabled within the new spatial planning legislation. Key words: spatial management, spatial planning, environmental protection, legislation, interests reconciliation, planning analysis, regulation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Postopek posvojitve in najboljša korist otroka

Sendi Murgel, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Sendi Murgel, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorica poda pregled celotnega postopka posvojitve, o kateri odloča center za socialno delo, razliko med dvostransko in enostransko posvojitvijo ter kako na vsebinsko odločitev vpliva največja korist otroka. Največjo korist otroka kot pravni standard je treba napolniti v vsakem primeru posebej in s posvojitvijo kot posebno obliko varstva otrok zagotoviti njihov zdrav celostni razvoj. S posvojitvijo najprej zagotavljamo korist otroka in šele nato potrebo posameznika po otroku. Ključne besede: postopek posvojitve, dvostranske posvojitve, enostranske posvojitve, posvojitelji, največja otrokova korist Title: Procedure of Adoption and the Best Interests of the Child Abstract: The author gives an overview of the whole procedure of adoption that is decided by the center for social work, the difference between bilateral and unilateral adoption and how the best interests of the child affects the decision. The best interests of the child as a legal standard has to be filled in each case individual and with adoption as a special form of child care we have to ensure their healthy holistic development. With adoption we have to firstly guarantee the best interests of the child, and only after that, a need of individual for having a child. Key words: adoption procedure, bilateral adoption, unilateral adoption, adoptive parents, the best interests of the child
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Ustanavljanje podružnic v Evropski uniji

Tanja Maurin, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tanja Maurin, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Avtorica v prispevku predstavlja pojem podružnice ter pravno podlago za ustanavljanje podružnic znotraj EU in Slovenije. Analizirana je sodna praksa Sodišča EU, ki je pomembno vplivala na pravila pri ustanavljanju podružnic družb iz ene države članice v drugih državah članicah. Obravnavana je Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, ki je bila sprejeta z namenom zahteve in poenotenja publicitete glede podružnic. Predstavljena je tudi ureditev podružnic v slovenskem pravnem redu in usklajenost slovenske nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU. Ključne besede: podružnica, pravna ureditev podružnic, pravica do ustanovitve v EU, Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, pravna ureditev podružnic v slovenski zakonodaji Abstract: The author discusses the concept of a branch and the legal framework for the establishment of branches within the EU and Slovenia. The case law of the ECJ, which had significant impact on the establishment of branches in a Member State by companies governed by the law of another Member State, is examined. The article addresses the Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, which was adopted with a goal to unify requirements and publicity regarding branches. The article also presents current regulation of branches in Slovenian law and the consistency of Slovenian national legislation with EU legislation. Key words: branch, regulation of branches, right of establishment in the EU, Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, regulation of branches in the Slovenian legislation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Družba za upravljanje terjatev bank kot družba javnega ali zasebnega prava in njena vloga v postopku sanacije bančnega sistema

dr. Peter Merc, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Peter Merc, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je operativna že nekaj več kot dve leti. Način, kako dejansko poteka proces sanacije bančnega sistema in prestrukturiranja realnega sektorja, in vloga tako imenovane slovenske sistemske slabe banke pri tem bistveno odstopata od procesa in predvsem od vloge DUTB, kot je bila predvidena z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Vloga DUTB se je omejila le na prenos slabega premoženja s komercialnih bank in na upravljanje tega premoženja. Ravno pri upravljanju premoženja pa se DUTB srečuje s kompleksnimi pravnimi in fiskalnimi izzivi, ki so povezani z njenim državnim lastništvom. Odgovor, kako bi se temu lahko izognili že pri strukturiranju modela državne slabe banke, so na svojem primeru ponudili Irci. Ključne besede: Družba za upravljanje terjatev bank, javni sektor, javni dolg, upravljanje premoženja, slaba banka Title: Bank Asset Management Company as a Public or Private Sector Entity and its Role in the Process of Recovery of Banking Sector Abstract: The Bank Asset Management Company (BAMC) has been operational for the last two years. There is material gap between the role of BAMC in the recovery process of the banking sector and in the restructuring process of the corporate sector that was foreseen with the so called bad bank legislation and the actual role of BAMC in the mentioned processes. The role of BAMC was limited to the transfer of bad assets from the banks and to the management of those assets. In managing bad assets, BAMC faces complex legal and fiscal questions that are related to its state ownership. The Irish model of the state bank offers a case study on how to avoid those obstacles. Key words: Bank Asset Management Company, public sector, public debt, asset management, bad bank
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe

dr. Damjan Možina, 1.4.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Prispevek poskuša orisati temeljna načela slovenskega pogodbenega odškodninskega prava s poudarkom na obsegu povrnitve škode. Pri tem opozarja na nekatere dileme, ki se pojavljajo ob uporabi njegovih določb, ter poskuša iskati vzporednice s primerjalnim pravom. Avtor uvodoma oriše razmerje med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom, nato na kratko predstavi možnosti dolžnikove razbremenitve odgovornosti za kršitev. Sledi obravnava osnovnega merila povrnite škode (načela popolne odškodnine) in njegove omejitve v pogodbenem pravu - načela predvidljivosti škode. Slednjega avtor predstavi tudi v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, skupaj s posameznimi, praktično relevantnimi vidiki. Opozori tudi na sodobne tendence v teoriji in praksi glede predlogov za izboljšanje oziroma nadgradnjo tega načela. V okviru obravnave povrnitve škode predstavi različne pristope za ugotavljanje obsega premoženjske škode, zavzema pa se tudi za možnost upoštevanja morebitnega dobička, ki ga je dolžnik pridobil s kršitvijo pogodbe, pri ugotavljanju škode. Posebej predstavi problemske sklope glede povrnitve škode zaradi stvarnih napak pri prodajni pogodbi. Ključne besede: kršitev pogodbe, odškodninska odgovornost, razbremenitev, načelo polne odškodnine, načelo predvidljivosti škode, izgubljeni dobiček, premoženjska škoda, nepremoženjska škoda, konkretno in abstraktno računanje škode, stvarne napake Title: Damages for Breach of Contract Abstract: The paper aims to outline the principles guiding damages for breach of contract in Slovenian law, with an emphasis on the scope of damages. It draws attention to some of the dilemmas arising in theory and practice, and tries to point out the parallels with solutions in other legal orders. Following the introduction, the relationship between the claim for specific performance and damages claim is presented, followed by a brief explanation of possibilities of debtor''s exoneration of liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Nepremoženjska škoda zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja: odškodninska odgovornost države za cestni hrup

dr. Damjan Možina, 1.1.2016

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek predstavlja sodno prakso slovenskih sodišč glede odškodninske odgovornosti države nasproti posameznikom zaradi hrupa, ki ga povzročajo javne ceste. Slovenska sodišča so na podlagi več tisoč posamičnih tožb prisodila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, kamor so štela tudi pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS. Predstavljeni so posamezni vidiki te sodne prakse in relevantna sodna praksa ESČP. Avtor do sodne prakse zavzame kritično stališče. Meni, da avtomatičen prenos institutov zasebnega imisijskega prava na javnopravna razmerja ni mogoč. Treba bi bilo opraviti obsežno tehtanje interesov, med drugim pa bi bilo treba upoštevati tudi ekonomske zmožnosti države za izplačevanje množičnih odškodnin. Meni, da prisojanje denarne odškodnine v polni višini oškodovancem, ki niso izvedli nobenega od ukrepov za zmanjšanje škode (na primer zamenjava oken), ni primerno. Predlaga obravnavo po analogiji z delno razlastitvijo v javnem interesu. Opozarja na nevarnost pred preobremenjenostjo države z odškodninsko odgovornostjo. Ključne besede: javnopravna imisija, denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, odškodninska odgovornost države, prispevek oškodovanca, človekove pravice, nepogodbeno odškodninsko pravo, pravica do zdravega okolja Title: Non-Pecuniary Loss due to Infringement of Right to a Healthy Environment: State Liability for Road Traffic Noise Abstract: The paper presents the jurisprudence of the courts in Slovenia about the liability of the state for loss due to the noise from public roads. The courts have upheld thousands of individual claims for the recovery of non-pecuniary loss for mental suffering due to infringement of the constitutional right to a healthy environment (Art. 72 of the Slovenian Constitution), which is considered a personality right. Particular aspects of this case law are presented together w
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Vložitev predloga za izvršbo ali predloga za določitev sodnih penalov

Irena Merc, 1.12.2015

Civilni sodni postopki

Irena Merc, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Dopustnost vložitve predloga za določitev sodnih penalov 2.1. Pojem sodnih penalov 2.2. Predpostavke za določitev sodnih penalov 2.2.1. Problem nedenarnih obveznosti 2.2.2. Kdaj preneha upnikova pravica predlagati določitev sodnih penalov 2.2.3. Dopustnost vložitve predlo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Sporazumevanje in priznanje krivde - kako smo zmogli brez njiju

Janko Marinko, 1.10.2015

Kazenski postopek

Janko Marinko, Podjetje in delo, 6-7/20151. Zakonodajni okvir 2. Ukrepi sodne uprave 3. Informacijska podpora poslovnim procesom 4. Rezultati ukrepov Povzetek Po hudi krizi celotnega sodnega sistema v devetdesetih letih se je z različnimi zakonodajnimi, upravljavskimi in informacijskimi ukrepi začelo stanje izboljševati. Institut
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

(Ne)poslovna odškodninska odgovornost upravljavca smučišč za nesrečo na smučišču

Sabina Markič, 1.8.2015

Obligacije

Sabina Markič, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Nastanek odškodninske odgovornosti 2.1. Pravna ureditev, protipravno ravnanje in škoda 2.1.1. Smiselnost določanja varnostnih standardov glede na hitrost smučarja 2.1.2. Neorganiziran smučarski prostor 2.2. Odgovornost upravljavca za ravnanja zaposlenih 2.3. Škoda, nastala
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Protipravno pridobljeni dobiček kot merilo odškodninskega in obogatitvenega zahtevka

Damjan Možina, 1.6.2015

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Nepogodbeno odškodninsko pravo 2.1. Splošno 2.2. Posebnosti v pravu intelektualne lastnine 2.3. Uporaba prava nepogodbene odškodninske odgovornosti v konkurenčnem pravu 3. Pravo neupravičene obogatitve 4. Pogodbeno pravo 5. Upravno pravo 6. Kazensko pravo 7. Rešitve v primerja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

(Ne)določenost izvršilnega naslova

Irena Merc, 1.6.2015

Civilni sodni postopki

Irena Merc, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Preizkus primernosti izvršilnega naslova pri dovolitvi izvršbe in načelo formalne legalitete 3. Problemi (ne)določenosti izvršilnega naslova 3.1. Izvršba za uveljavitev denarne terjatve 3.1.1. Indeksna klavzula 3.1.2. Valutna klavzula 3.1.3. Obresti 3.2. Izvršba za uveljavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄2

Odškodninska odgovornost za nasvet in informacije ter vprašanje zahtevkov tretjih oseb

Damjan Možina, 1.4.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2015Povzetek: Tisti, ki drugemu da nasvet ali posreduje informacijo oziroma mnenje, načeloma ne odgovarja za škodo v primeru nepravilne informacije (nasveta, mnenja). Odgovornost pa se lahko vzpostavi, kadar dajalec nasveta uživa posebno strokovno zaupanje in lahko predvidi, da se bo prejemnik na nasvet zanesel. V določenih primerih zakon vzpostavlja odgovornost strokovnjaka ne le v razmerju do sopogodbenika (naročnika), ampak tudi proti tretji osebi, ki zaradi zaupanja v pravilnost nasveta sprejme poslovno odločitev. Za tak primer gre denimo pri odgovornosti revizorjev. Po mnenju avtorja je mogoče o odgovornosti strokovnjakov nasproti tretjim govoriti tudi zunaj zakonsko izrecno določenih primerov. Takšna odgovornost potrebuje tudi omejitve: strokovnjak odgovarja le osebam iz določljivega kroga, za katerega je bilo mogoče predvideti, da se bodo zanesle na informacijo pri sprejemanju določenih odločitev. Pri razvoju takšne odgovornosti ponuja ustrezne smernice člen VI. 2:207 osnutka evropskega Skupnega referenčnega okvira (DCFR). Ključne besede: odškodninska odgovornost za nasvet in informacije, odškodninska odgovornost strokovnjakov, pogodbena in nepogodbena odgovornost, pogodbeno varstvo tretjih oseb, odgovornost revizorjev, odgovornost notarjev Title: Liability for Advice and Information: The Problem of Third Party Claims Abstract: A provider of an advice, information or opinion is generally not liable for the loss caused by incorrect information (advice, information). However, liability can be established if the provider is an expert who enjoys special confidence and could have foreseen that the receiver will rely on the information. In certain cases the law provides for a liability of the expert not only against contract party, but also against a third party who relies on the information received. This is the case e.g. with regard to the liability of auditors. The author takes the view that experts are liable against third persons for loss caus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Vpliv univerzalnega temeljnega dohodka na sistem socialnih zavarovanj

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.2.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Članek predstavlja temeljne pravne posledice morebitne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v sistem socialnih zavarovanj. Uvodoma je predstavljena pravna definicija sistema univerzalnega temeljnega dohodka in vzporedno splošna opredelitev socialnih zavarovanj, in sicer kot konceptov nesorodne pravne narave. V nadaljevanju so v okviru primerjalne analize temeljnih značilnosti univerzalnega temeljnega dohodka in socialnih zavarovanj predstavljene zlasti pomembne razlike med tema sistemoma, pa tudi nekatere podobnosti. Osrednji del prispevka obravnava spremembe v veljavni pravni ureditvi sistema socialnih zavarovanj in še zlasti v pravnem položaju upravičenca, ki bi jih povzročila uvedba univerzalnega temeljnega dohodka v nacionalni sistem socialne varnosti. Pri tem je predstavljen vpliv morebitne uvedbe sistema univerzalnega temeljnega dohodka na posamezne podsisteme socialnega zavarovanja, torej na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Na tej podlagi so v sklepnem delu oblikovane ključne ugotovitve o pravnih učinkih univerzalnega temeljnega dohodka na vlogo in pomen socialnih zavarovanj v obstoječem sistemu socialne varnosti. Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna varnost, sistem socialnih zavarovanj, pravni položaj upravičenca Title: The Impact of the Universal Basic Income on the Social Insurance System Abstract: The article presents the fundamental legal consequences of the possible implementation of a universal basic income in the social insurance system. First, the legal definition of a universal basic income system is presented and at the same time a general definition of social insurance as concepts of a non-related legal nature. Within the framework of a comparative analysis of the main characteristics of a universal basic income and social insurance, in particular the significant differences between
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Delodajalci in posledice prometnih nesreč

Damjan Možina, 1.12.2014

Delovna razmerja

Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2014Ena od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Če je oškodovanec zaposlen, mu mora nadomestilo plače v času do 30 delovnih dni odsotnosti izplačevati delodajalec, za daljšo odsotnost ta obveznost bremeni ZZZS. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti. Prispevek predstavlja pravni kontekst in opozarja na nekonsistentnost te, do delodajalcev nepravične rešitve, ki nasprotuje načelom odškodninskega prava in odstopa od rešitev v primerjalnem pravu. Ne glede na odsotnost izrecnih določb v ZOZP povrnitveni zahtevek izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava o subrogaciji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Spletna sovražna beseda in (ne)moč prava

Nataša Pirc Musar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Podjetje in delo, 6-7/2014Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine

Damjan Možina, 1.8.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 5/2014Prispevek predstavlja institut vračanja daril, do katerega pride zaradi prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Gre za darila, ki sta si jih dala zakonca, pa tudi darila, ki so jih zakoncema dale tretje osebe, praviloma bližnji sorodniki. Avtor se ne strinja s prevladujočim stališčem v sodni praksi, po katerem razveza pomeni odpad kavze, ki avtomatično povzroči ničnost darilne pogodbe, njena posledica pa so vrnitveni zahtevki na podlagi neupravičene obogatitve. Navaja argumente za to, da mora biti odločitev za prenehanje pogodbe v rokah stranke. Izmed dveh možnosti uveljavitve oblikovalne pravice, to sta sodna razveza pogodbe ter izvensodni preklic, je boljša druga možnost, saj omogoča izvensodno rešitev. V vseh primerih daril, ki si jih dajejo zakonci, partnerji oziroma jih tem dajejo sorodniki, je mogoče šteti, da je obdarjenec ob sklenitvi pogodbe vedel, da se darilo daje glede na zakonsko zvezo oziroma življenjsko skupnost. Pri darilnih pogodbah, pri katerih nagib ni zakonska zveza, pa se zahteva, da je bil obdarjenec s posebnimi pričakovanji darovalca seznanjen. Če se pričakovanja ne uresničijo, je mogoče zahtevati vrnitev darila (darilo z bremenom). Pri odplačnih pogodbah pa podobnemu namenu služi institut spremenjenih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kodeks upravljanja javnih delniških družb - primerjava med slovenskim in angleškim kodeksom

Nataša Mlakar, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Nataša Mlakar, Podjetje in delo, 2/2014Kodeks upravljanja javnih delniških družb vsebuje avtonomna pravila, ki zajemajo standarde in priporočeno prakso dobrega korporacijskega upravljanja ter postavljajo konkretnejše smernice za učinkovito vodenje in upravljanje gospodarskih družb. Avtorica obravnava in primerja slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet decembra leta 2009, in angleški The UK Corporate Governance Code, sprejet septembra leta 2012. Medtem ko je v Veliki Britaniji uveljavljen enotirni sistem upravljanja (javnih) delniških družb, lahko pri nas delničarji avtonomno izberejo bodisi dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom bodisi enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. Poleg sistema upravljanja se kodeksa upravljanja družb bistveno razlikujeta tudi pri participaciji zaposlenih in njihovi vlogi pri upravljanju delniških družb. V prispevku so predstavljene tudi druge pomembne stične in razlikovalne točke.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(24) 7(4) 6(1) 6-7(61)
5(16) 5-6(14) 3(1) 3-4(22)
2(25) 1(18)

Leto objave

2018(2) 2017(6) 2016(6) 2015(7)
2014(5) 2013(2) 2012(3) 2011(8)
2010(11) 2009(4) 2008(11) 2007(4)
2006(8) 2005(8) 2004(4) 2003(10)
2002(10) 2001(11) 2000(12) 1999(16)
1998(8) 1997(6) 1996(5) 1995(6)
1994(5) 1993(3) 1992(1) 1991(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov