Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 142)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prepovedana posledica ali objektivni pogoj kaznivosti pri izbranih inkriminacijah

Boštjan Valenčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Valenčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so (neredke) inkriminacije opisane tako, da niti v kazenskopravni doktrini niti v sodni praksi ni enotnih stališč o prav(n)i naravi posameznih delov opisa kaznivega dejanja, ali je torej določen zakonski znak razumeti kot prepovedano posledico kaznivega dejanja ali (povečini) nepravi objektivni pogoj kaznivosti. Če je na primer pri kaznivem dejanju uboja (115. člen KZ-1) povsem nedvoumno, da je prepovedana posledica izvršitvenega ravnanja odvzeto življenje (smrt ubitega), in je na drugi strani arhetipski primer (tudi v primerljivih kazenskih zakonikih sosednjih kazenskopravnih sistemov) kaznivega dejanja z vsebujočim objektivnim pogojem kaznivosti kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu (126. člen KZ-1), pa so prometna nesreča, v kateri nekdo dobi hudo telesno poškodbo (323. člen KZ-1), razširitev nalezljive bolezni (177. člen KZ-1) in občutno poslabšanje zdravja (179. člen KZ-1) opisi v inkriminacijskih normah, katerih prav(n)a narava spodbuja številne doktrinarne razprave. Namen prispevka je osvetliti nekatere težave, do katerih taka pravna nejasnost lahko privede, hkrati pa ponuditi rešitev, ki je povsem enostavna in primerjalnopravno že sprejeta - tj. nadomestiti objektivne pogoje kaznivosti s prepovedano posledico v obliki ogrozitve. Ključne besede: prepovedana posledica, objektivni pogoj kaznivosti, abstraktna in konkretna ogrozitev, širjenje nalezljivih bolezni, prometna nesreča, občutno poslabšanje zdravja Title: Prohibited Consequence or Objective Condition of Criminality in Selected Criminal Offences Abstract: In the Slovenian Penal Code, KZ-1, some (not so rare) criminal offences are described in such a way that there are no uniform views on the exact nature of the individual parts of the description of the criminal offence, neither in the criminal law doctrine nor in case law. It is therefore stipulated that the legal description is to be regarded as prohibited consequence of the crim
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Pridobitev in odsvojitev "lastnih" zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obveznosti ob izdaji bančne garancije

Maja Vesenjak, 1.7.2018

Obligacije

Maja Vesenjak, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Avtorica pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo poleg banke izdajo še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko ta zapusti sfero izdajatelja. Razlaga tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. V prispevku utemelji, da imajo razmerja med nalogodajalcem in banko garantom naravo mandatne pogodbe ter da obljuba banke, da bo izdala bančno garancijo, ni pravno obvezujoča. Title: Guarantors Obligations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 1.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Terorizem in prevoz

Patrick Vlačič, 1.10.2017

Človekove pravice, Promet in zveze - splošno

Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Terorizem je imel v prejšnjem in ima še v tem stoletju močan vpliv na številna področja in tudi na prevoz oziroma promet. Prevoz je priljubljena tarča teroristov, bodisi da je prevozno sredstvo uporabljeno kot sredstvo za teroristični napad, bodisi da je napad izveden na prevozno infrastrukturo ali da je napad izveden na množice, ki jih ustvarja prevoz. V prevozu se zaradi tega pojavljajo vedno nove zahteve po varovanju. Te vplivajo na posege v temeljne človekove pravice. Ljudje smo pripravljeni v imenu varnosti v prevozu dopuščati vse večje posege. Eden takih hudih posegov je uvedba telesnih skenerjev na letališčih. Posegi v temeljne človekove pravice v imenu zagotavljanja varnosti v prevozu se bodo gotovo nadaljevali, čeprav je jasno, da to ni rešitev. Ključne besede: prevoz, terorizem, človekove pravice, telesni skener, varovanje v letalstvu Title: Terrorism and Transport Abstract: In addition to many other areas in the previous and current century, terrorism has had a strong impact on transport or traffic. Transport is a popular target for terrorists, either by transport means used to execute a terrorist attack, transport as the target of a terrorist attack, or crowds generated by transport means as the focus of a terrorist attack. As a result, there are always new security requirements in transport. These affect interference with basic human rights. We are ready to tolerate more and more interferences with human rights in the name of transport safety. One of such serious interferences is the introduction of body scanners at airports. Interferences with human rights in the name of ensuring transport safety will surely continue, even though it is clear that this is not the solution. Key words: transport, terrorism, human rights, body scanner, security in aviation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Rado Bohinc: Družbena odgovornost

Zvone Vodovnik, 1.8.2017

Ostalo

Zvone Vodovnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Dr. Rado Bohinc je lani pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izdal svojo najnovejšo znanstveno monografijo Družbena odgovornost. Izšla je 30 let po izidu njegove prve monografije Lastnina in upravljanje leta 1987 pri Gospodarskem vestniku. Oba časovna mejnika in tudi vsebina monografij upravičeno vzbujajo zanimanje javnosti o avtorju in njegovem delu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Nekatere dileme odvzema protipravne premoženjske koristi s poudarkom na gospodarskih kaznivih dejanjih

Vanja Verdel Kokol, 1.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Vanja Verdel-Kokol, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Aktualno stanje obravnavanja kaznivih dejanj, zlasti gospodarskih, korupcijskih in tudi drugih, še posebno tistih, ki spadajo na področje organizirane kriminalitete, izraža trend osredotočenosti pri izrekanju obsodilnih sodb storilcem teh kaznivih dejanj ne zgolj na (dolgotrajne) prostostne kazni, temveč vse bolj na odvzem protipravno pridobljenih koristi. Kljub vsem spremembam kazenskopravne, tako materialne kot procesne zakonodaje, institut odvzema premoženjske koristi v našem pravu še vedno ne dosega zakonskega namena in je v tem pogledu še zmeraj premalo učinkovit, odločanje o tem vprašanju pa vezano na prenekatere dileme. Kot nezadostno učinkovitost je treba šteti zlasti nedosledno uporabo kazenskega materialnega prava, ne dovolj izkoriščene procesne mehanizme in navsezadnje premajhen izplen izvršitve pravnomočnih sodb. V prispevku je uvodoma predstavljena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, vključno z ustavnopravnimi merili, ki upravičujejo odvzem s kaznivim dejanjem pridobljenih koristi. S vprašanjem pravne narave obravnavanega instituta pa se neizbežno povezuje vprašanje ugotavljanja obsega premoženjske koristi, ki je tako v teoriji kot v praksi posebno problematično. Nadalje je v prispevku obravnavano razmerje med ukrepom odvzema premoženjske koristi in premoženjskopravnim zahtevkom oškodovanca s kritičnim pogledom na aktualno zakonsko ureditev. Posebne pozornosti pa je v luči najnovejše sodne prakse deležno vprašanje ločenosti premoženja družbe od premoženja njenih družbenikov. V sklepnem delu prispevka so izpostavljene še nekatere procesnopravne dileme, povezane zlasti z zac?asnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi v luči pričakovanih sprememb kazenske procesne zakonodaje. Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženjske koristi, znak kaznivega dejanja, začasno zavarovanje, obseg premoženjske koristi, premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, premoženje družbe,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisna bančna garancija in primerljiva zavarovanja

Maja Vesenjak, 1.6.2017

Obligacije

Maja Vesenjak, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku avtorica primerja bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Predstavljena so zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva po tem, da niso odvisna od temeljnega posla ali da udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo so izbrani pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menični dolžniki, bančna obveznost plačila (BPO) in stand-by akreditiv. Za vsako od zavarovanj je po predstavitvi pojasnjeno, kdaj so pravice in obveznosti iz njega enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva nobeno izbrano zavarovanje ni zakonsko urejeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Prenosljivost in časovna omejenost nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 2.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Razmeroma skopa ureditev nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist v praksi povzroča težave pri (pravilni, smiselni) uporabi nekaterih splošnih pravil SPZ. V prispevku avtorja obravnavata vse vidike (ne)prenosljivosti in časovne omejenosti teh vrst služnosti. Obema vrstama služnosti je skupno, da sta samostojno neprenosljivi v tem pomenu, da ju njun imetnik z razpolagalnim pravnim poslom ne more pravno učinkovito prenesti na novega imetnika. Ker sta obe vrsti služnosti ustanovljeni v korist določene osebe, sta vezani na to osebo oziroma dosledneje v primeru pravne osebe na opravljanje podjema te pravne osebe. Zato prenehata samo takrat, kadar preneha ta pravna oseba (služnostni upravičenec) brez pravnega nasledstva. Služnost v javno korist ima dodatno značilnost, da je vezana na pravico upravljati gospodarsko javno infrastrukturo. Zato pravno dejstvo, ki povzroči, da določena oseba pridobi pravico upravljati omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture ustrezne vrste, hkrati povzroči, da nanjo preide služnost v javno korist, ustanovljena za potrebe upravljanja te infrastrukture. Ključne besede: neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, prenosljivost izvedenih stvarnih pravic Title: Transferability and Time Limits of Quasi in Rem Easements and Easements in the Public Interest Abstract: The relatively tight regulation of quasi in rem easements and easements in the public interest in the practice causes problems with (correct, reasonable) application of certain general rules the Law of Property Code. In the article, authors analyze all aspects of (non)transferability and temporal limitation of these types of easements.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Uveljavitev zastavne pravice s prevzemom zavarovanja

Renato Vrenčur, 1.10.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Zakon o finančnih zavarovanjih dovoljuje (ki sledi Direktivi 2002/47/ES) imetnikom finančnih zavarovanj prilastitev (prevzem) predmeta finančnega zavarovanja, če je tako dogovorjeno s pogodbo o finančnem zavarovanju. Avtor se v tem prispevku ukvarja s pogoji za veljavnost dogovora o uveljavitvi finančnega zavarovanja s prevzemom predmeta (finančnega instrumenta) zavarovanja. Ključne besede: Zakon o finančnih zavarovanjih, stvarno pravo, finančna zavarovanja, dogovor o finančnem zavarovanju, prilastitev predmeta finančnega zavarovanja, prevzem predmeta finančnega zavarovanja Title: Enforcement of a Lien by Financial Collateral Appropriation Abstract: Law on Financial Collateral permits (following the Directive 2002/47/EC) holders of financial collateral appropriation (acquisition) of the object of collateral, if so agreed by a contract of financial collateral. The author of this article deals with the conditions for the validity of an agreement on the enforcement of collateral with the acquisition of the object of financial collateral. Key words: Financial Collateral Act, property law, financial collateral, collateral agreement, appropriation of the object of financial collateral, acquisition of the object of financial collateral
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Začasna zaustavitev ladje v Sloveniji petnajst let po rojstvu Pomorskega zakonika

dr. Patrick Vlačič, 1.8.2016

Pomorski in rečni promet

Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Članek govori o zaustavitvi ladje v Sloveniji v obdobju od sprejema Pomorskega zakonika do danes. Opisane so okoliščine, ozadje in razlogi za spremembe pravne ureditve zaustavitve ladij. V tem času je bilo sprejetih nekaj zanimivih judikatov s področja zaustavitev ladij, ki so vdihnili življenje v določbe tega poglavja Pomorskega zakonika. Narejena je primerjalna tabela med nekaterimi določbami Pomorskega zakonika, Mednarodno konvencijo za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952 in Mednarodno konvencijo o zaustavitvi ladij iz leta 1999. Opisan je tudi institut actio in rem v povezavi z zaustavitvijo ladje in razlogi, zakaj in kako bi ga bilo smiselno uvesti v naš pravni red. Namesto zaključka so zapisani predlogi za izboljšavo obstoječe pravne ureditve zaustavitev ladij v Sloveniji. Ključne besede: zaustavitev ladje, actio in rem, Pomorski zakonik, vzajemnost terjatev, Mednarodna konvencija za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952 Title: Arrest of ship in Slovenia fifteen years after the birth of Maritime Code Abstract: This paper deals with the arrest of a ship in Slovenia from the adoption of the Maritime Code to the present, describing the circumstances, the background and the reasons for changes regarding regulations pertaining to the arrest of a ship. During this time, there were several interesting cases of arrest, which breathed life into the provisions of this chapter of the Maritime Code. There is also a table comparing various provisions from the Maritime Code, the International Convention Relating to the Arrest of Sea-Going Ships from 1952, and the International Convention on the Arrest of Ships, 1999. Finally, there is a description of action in rem in connection with the arrest of a ship and the reasons why it would be convenient to bring it into our legal system. By way of conclusion, I propose improvements to the regulations for the arrest of ships in Slovenia. Key words: arrest of ship, action in rem, Mar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Novi obliki zavarovanja obveznosti v našem prostoru: nebančna garancija in poroštvo na prvi poziv

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.12.2015

Banke, zavodi

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Značilnosti zakonskih oblik osebnih zavarovanj obveznosti 2.1. Pristop k dolgu 2.2. Poroštvo 2.3. Bančna garancija 3. Dopustnost nebančne neodvisne garancije 3.1. Opredelitev 3.2. Problem neurejenosti v zakonodaji 3.3. Problem "abstraktnosti" garancije 3.4. Problem prenosl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Zavarovanje odgovornosti v prometu - za zaščito potnikov in prevoznikov

Jernej Veberič, 1.10.2015

Promet in zveze - splošno

Jernej Veberič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Zavarovalni interes 3. Vloga zavarovalnice 4. Obvezna zavarovanja v prometu 5. Nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu 6. Cestni promet 7. Železniški promet 8. Pomorski promet 9. Zračni promet 10. Uveljavljanje odškodninskega zahtevka Povzetek Že dolgo si ne moremo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Potniki niso kontejnerji

Patrick Vlačič, 1.10.2015

Promet in zveze - splošno

Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Pogodba o prevozu potnikov in prtljage v različnih panogah 2.1. Ureditev v Republiki Sloveniji 2.2. Glavni mednarodni akti o prevozu potnikov 3. Bistveni elementi pogodbe o prevozu potnikov 3.1. Varen prevoz 3.2. Prevoz s tistim prevoznim sredstvom, ki je določeno v prevozni pog
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Nekateri vidiki prisilnega umika delnic

Janez Vončina, 1.6.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Splošno o prisilnem umiku delnic 3. Statutarno določen umik 3.1. Odločitev poslovodstva o umiku 4. Statutarno dovoljen umik 4.1. Nadomestilo (povračilo) delničarjem za umaknjene delnice 5. Sklep Povzetek Prisilni umik delnic je najintenzivnejši poseg v pravni položaj delnič
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Institut ovrhe radi vraćanja zaposlenika na rad

Vrbanec Dražen, Vuković Ante, Bodul Dejan, 1.6.2015

Delovna razmerja

Dražen Vrbanec, Ante Vuković, Dejan Bodul, Podjetje in delo, 3-4/20151. Umjesto uvoda 2. Ovrha radi vraćanja zaposlenika na rad: iskustva članica Europske unije i nekih susjednih zemalja 2.1. Iskustva članica Europske unije 2.1.1. Institut ovrhe radi vraćanja zaposlenika na rad u hrvatskom pravu 2.1.2. Institut ovrhe radi vraćanja zaposlenika na rad u tali
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Izvršba po uradni dolžnosti

Tanja Vuga, 1.6.2015

Civilni sodni postopki

Tanja Vuga, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Posebnosti izvršilnega postopka, uvedenega po uradni dolžnosti 2.1. Stranke postopka 2.2. Osnovanje novega spisa 2.3. Pristojnost sodišča 2.3.1. Stvarna pristojnost sodišča 2.3.2. Krajevna pristojnost sodišča v primeru premičninske izvršbe 2.3.3. Krajevna pristojnost so
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Umik delnic s pridobitvijo: pravni posel umika, registracija zmanjšanja osnovnega kapitala, varovanje upnikov in izplačila delničarjem

Janez Vončina, 1.12.2014

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 8/2014Temeljna značilnost zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba, je, kot izhaja že iz poimenovanja tega instituta, umik delnic kot posebno korporacijskopravno dejanje poslovodstva. Gre za pravni posel, ki služi kot instrument za razveljavitev članskih pravic in je obenem specifičen vzvod za zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe. Umik delnic je sicer le eno izmed dejanj, ki ga je treba opraviti pri tem načinu zmanjšanja osnovnega kapitala. Za to obliko zmanjšanja so značilni še sprejetje in registracija skupščinskega sklepa, vpis zmanjšanja v sodni register, varovanje upnikov in izplačila delničarjem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Sklep skupščine pri zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom pridobljenih lastnih delnic

Janez Vončina, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 5/2014Avtor razpravlja o sklepu skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic kot temeljni korporacijskopravni podlagi za izvedbo umika pridobljenih lastnih delnic. Obravnava formalne predpostavke za sprejetje skupščinskega sklepa ter njegove obvezne sestavine, in sicer tako pri rednem kot pri poenostavljenem umiku. V zvezi s poenostavljenim umikom je posebna pozornost posvečena analizi materialnopravnih predpostavk iz tretjega odstavka 381. člena ZGD-1. Obravnavan je postopek registracije skupščinskega sklepa ter v tem okviru vprašanje, kakšen je obseg preizkusa registrskega sodišča, torej na katere predpostavke mora paziti sodišče pri odločanju o vpisu sklepa, kako mora ravnati registrsko sodišče v primeru ničnega in kako v primeru izpodbojnega sklepa ter kdaj pride v poštev prekinitev registrskega postopka. V sklepnem delu so obravnavane še pravne posledice razveljavitve sklepa ali ugotovitve njegove ničnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov v postopkih zaradi insolventnosti

Renato Vrenčur, 1.8.2014

Civilni sodni postopki

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 5/2014Poslovna praksa zahteva uporabo različnih instrumentov zavarovanj obveznosti. S tem se okrepi upnikov položaj v primeru neplačevitosti dolžnika, še zlasti v primeru stečaja ali izvršbe. Izbira ustreznega zavarovanja je še toliko bolj pomembna v obdobju recesije, ko se gospodarski subjekti spopadajo s kronično nelikvidnostjo in insolventnostjo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razlastitev v Sloveniji z nekaterimi vidiki razlastitve v Nemčiji in Italiji

Stockbauer Zagorac Tina, Vlačič Patrick, 1.6.2014

Obligacije

Tina Stockbauer Zagorac, Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 3-4/2014Namen prispevka je ugotoviti, koliko se sistemi razlastitve v Sloveniji, Nemčiji in Italiji med seboj razlikujejo in kje imajo podobne rešitve. V prispevku je podrobno obravnavana slovenska ureditev prisilnega pridobivanja nepremičnin, ki jo v nekaterih glavnih delih primerjava z ureditvijo razlastitve v drugih državah s primerljivim pravnim redom, in sicer s sistemom razlastitve v nemškem in italijanskem pravnem redu. Zaradi lažje primerjave se v prispevku osredinjava na štiri glavne vidike razlastitve: pravno podlago, javno potrebo ali javni interes, postopek in odškodnino.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(15) 7(2) 6-7(49) 5(19)
5-6(6) 4(4) 3(3) 3-4(19)
2(15) 1(10)

Leto objave

2018(6) 2017(6) 2016(3) 2015(6)
2014(4) 2013(7) 2012(1) 2011(3)
2010(5) 2009(7) 2008(4) 2007(5)
2006(5) 2005(7) 2004(9) 2003(9)
2002(5) 2001(5) 2000(6) 1999(4)
1998(5) 1997(5) 1996(16) 1995(7)
1994(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov